Prihodnji teden bo potekal vseevropski nadzor hitrosti, v okviru katerega bomo slovenski policisti 16. aprila izvedli prvi "maraton nadzora hitrosti".
Vseevropski nadzor hitrosti bo potekal med 13. in 19. aprilom. V tem času, natančneje 16. aprila, bo v večini evropskih držav potekal tudi t. i. maraton nadzora hitrosti.
16. aprila bo nadzor nad prehitrimi vozniki opravljalo okoli 250 policistov, in sicer na več kot 700 nadzornih točkah.
|
Hitrost je še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Zmanjšajte hitrost in ohranite dragocena življenja! |
Zvočni posnetek izjave mag. Ivana Kapuna, (mp3)
vodje Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi
Vseevropski nadzor hitrosti bo potekal med 13. in 19. aprilom. V tem času, natančneje 16. aprila, bo v večini evropskih držav potekal tudi t. i. maraton nadzora hitrosti oz. "speed enforcement marathon", ki se mu letos pridružujejo tudi slovenski policisti. Ta dan bomo policisti v nadzor nad prehitrimi vozniki vključili vse razpoložljive kadrovske in tehnične vire. Nadzor bo opravljalo okoli 250 policistov, in sicer na več kot 700 nadzornih točkah. Nadzorne točke so bile določene na podlagi analiz stanja prometne varnosti ali pa so jih predlagali občani preko aplikacije Predlagaj prometno kontrolo.
S takšnimi aktivnostmi želi policija okrepiti zavedanje prometnih udeležencev, da je neprilagojena hitrost lahko velika grožnja za nastanek najhujših prometnih nesreč, zato bi morali biti bolj pozorni na predpisane omejitve hitrosti in vožnjo vselej prilagoditi razmeram na cestah. Z nadzorom želimo dolgoročno vplivati na voznike, da spremenijo svoj slog vožnje, in sicer da vozijo čim bolj defenzivno, umirjeno ter da so pozorni na šibkejše udeležence v prometu.
Nekatere evropske države so tovrstne maratone že izvajale na nacionalni ravni. V večini primerov so takšne aktivnosti vplivale na boljšo prometno varnost. Po podatkih nemške policije v dneh, ko potekajo tovrstni nadzori, policisti ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije. Takrat hitrost prekorači okrog 3,5 % voznikov, medtem ko ob izvajanju rednih kontrol ugotavljajo okrog 8 % prekoračitev. Podatek potrjuje osnovni namen nadzora, ki ni usmerjen v kaznovanje voznikov, temveč v spreminjanje njihovih vozniških navad.
Prometna varnost je v letošnjem letu nekoliko slabša kot v enakem obdobju preteklega leta. Do današnjega dne je namreč umrlo 23 oseb, lani v enakem obdobju pa 20. V letu 2013 je v enakem obdobju umrlo 25 oseb. Izstopajoč vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami je še vedno neprilagojena hitrost, ki jo policisti ugotavljajo kot primarni vzrok ali v povezavi z ostalimi vzroki.
Ob zavedanju, da se tragičnih posledic hudih prometnih nesreč ne da popraviti, pozivamo vse udeležence, naj v prometu ravnajo preudarno in odgovorno ter tako poskrbijo za lastno varnost in varnost drugih udeležencev cestnega prometa.