Sorodne objave

 

Slovenski policisti letno obravnavajo okoli 60.000 premoženjskih kaznivih dejanj, med katerimi je približno 80 % tatvin, preostali del pa predstavljajo poškodovanja tuje stvari, ropi, zatajitve, goljufije in druga premoženjska kazniva dejanja. 

obrazne

Storilci so nasilni, drzni in organizirani, okoli 30 % tatvin pa izvršijo tako, da z vlomom, vdorom ali drugačnim premagovanjem ovir pridejo v zaprt prostor in kradejo, sta na današnji novinarski konferenci povedala vodja kranjskega sektorja kriminalistične policije mag. Boštjan Lindav in pomočnik komandirja na jeseniški policijski postaji Marko Panič, mag.

Z vlomom, vdorom in premagovanjem ovir v zaprt prostor 

Z vlomom je mišljeno nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo fizične sile. Gre za primere, ko storilci razbijajo in lomijo ključavnice, vrata, žagajo in zvijajo rešetke ipd.

IMG 9733m Za odpiranje zaprtih prostorov gre tudi pri vdoru, vendar storilec pri izvrševanju tega kaznivega dejanja ne uporablja posebne sile, zaprte prostore pa odpre na nenavaden način, npr. z zasilnim ključem za odpiranje navadnih ključavnic (t.i. vitrih), s prvim ključem, ki ga je našel ali ukradel, z odstranitvijo lepenke, s katero je zaprto razbito okno ali z odstranitvijo strešne opeke ipd. Z uporabo najdenega ali ukradenega ključa vlomilec v prostor vstopi hitro in neopazno, lahko podnevi ali ponoči, tisti bolj predrzni tudi takrat, ko so lastniki doma, je opozoril mag. Boštjan Lindav, vodja kranjskega sektorja kriminalistične policije.

Zvočni posnetek izjave mag. Boštjana Lindava, vodje Sektorja kriminalistične policije PU Kranj (mp3) 

Za drugačno premagovanje ovir pa gre v primerih, ko storilci podstavljajo lestve k odprtemu oknu ali pa plezajo skozi odprta okna in odprtine, ki so postavljene višje, preskočijo ograjo, ali pa gre za primere, ko storilci lovijo predmete s palico ali z zanko skozi odprto okno. Pri takem premagovanju ovir storilci v izvršitev kaznivega dejanja vlagajo tako fizični kot tudi intelektualni napor.

Največkrat je v prostor vlomljeno z lomljenjem ključavnice in naviranjem oken

Največkrat je v stanovanje ali hišo sicer vlomljeno z lomljenjem ključavnice, z uporabo vzvoda oziroma »pajserja«, s katerim vlomilec ukrivi vratno krilo in podboj vrat ter z naviranjem in razbijanjem oken, ki tudi sicer omogočajo najlažji vstop v stavbo. Sicer pa je lahko v prostor s povprečnimi varnostnimi ukrepi  vlomljeno v manj kot petih minutah, če pa so okna odprta ali zelo slabo varovana, pa v nekaterih primerih še veliko prej.

IMG 7153m

Šibke točke hiše so zlasti okna in balkonska vrata ter vrata hiše in garažna vrata. Vlomilci se ne bojijo sosedov, spuščenih rolet, sploh pa ne oken s slabo zaščito. Odganjajo jih alarmni sistemi, varnostna vrata, varnostna stekla, ponoči tudi delujoča senzorska luč. Pomaga lahko  nalepka, da je objekt varovan z nadzornim ali alarmnim sistemom.

Najbolj ranljive nepremičnine, ki so očitno brez varovanja

Najbolj ranljivi, po drugi strani pa najbolj privlačni za tatove, so domovi stran od mestnih središč in v strnjenih naseljih, stanovanja v višjih in nižjih nadstropjih blokov in tiste nepremičnine, kjer je očitno, da so stanovalci odsotni, ali ki je očitno brez varovanja. Taka stavba bo zelo verjetno prej tarča vloma kot ostale, je izpostavil pomočnik komandirja na jeseniški policijski postaji Marko Panič, mag.

Zvočni posnetek izjave Marka Paniča, mag., pomočnika komandirja PP Jesenice (mp3) 

Storilci si stavbo, v katero bodo vlomili, praviloma prej ogledajo, zelo pozorni pa so na daljšo odsotnost. Prisotnost ljudi preverjajo tudi z zvonjenjem, kljukanjem po vratih, spremljanjem domov in gibanjem ljudi, spraševanjem ljudi za informacije, nekateri tudi s spremljanjem družabnih omrežij kot so Facebook, Twitter, s klici po telefonu, pregledovanjem poštnih nabiralnikov ipd.

Običajno ne vlamljajo povsem naključni tatovi, imajo pa ti seveda različne izkušnje. Bolj izkušeni so ponavadi že predkaznovani, vlamljajo s tehnično dovršeno opremo, na kraju puščajo malo sledi, kradejo pa zlasti dragocenosti in denar. Manj izkušeni na objektih povzročajo več škode, kradejo v hipu, odnašajo pa zlasti tehnično opremo in dragocenosti, ki so takoj dosegljive. Ti na kraju puščajo več sledi, vlamljajo pa precej manj previdno od njihovih bolj »izkušenih kolegov«.

Vlomilci (wmv) 

Storilci odnašajo zlasti denar, nakit in tehnično opremo

Storilci odnašajo zlasti denar, dokumente, bančne kartice, nakit in tehnično opremo, gre za okoli 50% odnešenih predmetov, koliko odtujijo, pa je odvisno predvsem od časa, ki ga imajo na razpolago. Znani so tudi primeri, ko so storilci vlomili v objekt in stanovanje skoraj v celoti izpraznili. Kradli so podnevi, dlje časa, sosedom pa so se izgovorili, da so iz selitvenega servisa ter da se sosedje selijo.

Take izkušnje so za ljudi lahko travmatične, zato je treba poskrbeti za nekaj osnovnih zaščitnih ukrepov, s preventivnim ravnanjem in zavarovanjem svoje lastnine pa zmanjšati priložnosti za izvršitev kaznivih dejanj.

Pred odsotnostjo z doma vam svetujemo:

  • zaklepajte vrata in zapirajte okna;
  • uporabljajte alarmne naprave, magnetna stikala, ki oddajo zvok visoke frekvence, zagozde z alarmom, tehnična vrata in druge varnostne sisteme;
  • če so vgrajena elektronska varovala, je treba skrbeti za njihovo neprekinjeno napajanje (npr. magnetna stikala delujejo na baterije, ki se tudi izpraznijo in jih je treba menjati ipd.)
  • shranjujte ključe in zamenjajte ključavnico, če ste izgubili ključ;
  • ustrezno shranite dragocenosti in denar, vendar ne na skrita mesta, ker so ponavadi predvidljiva. Bolje je, da take stvari varno shranite v sefe, ki naj se uporabljajo po navodilih proizvajalca (če piše, da mora biti vgrajen, mora biti vgrajen ipd.);
  • o svoji odsotnosti nikoli puščajte sporočil, s tem seznanite tudi otroke, sosedom pa vseeno povejte, kje in kako ste dosegljivi;
  • poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov);
  • ne puščajte orodja ali drugih priročnih sredstev v okolici hiše;
  • z vidnih mest umaknite vrednejše predmete;
  • preglejte zavarovalne police, kako je s kritjem škode pri vlomu;
  • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov in jih fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, idr.).


Velja razmisliti o visokih ograjah, ki vlomilcem pri izvrševanju kaznivih dejanj omogočajo več zasebnosti, zato je bolje če je ograja nižja. Iz izkušenj vemo še, da storilce odganja posuto kamenje okrog hiše, ker povzroča hrup, visoke bodeče rože, rože v vazah na policah ipd.

Med najpogostejšimi napakami, ki jih počnejo lastniki so tudi zaklepanja vrat, zapiranja oken, puščanja ključev na skritih mestih in ustrezno shranjevanje vrednejših predmetov, kar naj velja tudi za krajše odsotnosti.

IMG 2477m IMG 3373m

IMG 8343m

Koristno je, da poznamo ljudi in okolje, v katerem živimo, zato se z ljudmi pogovarjajte, opazujte okolje in imejte dobre odnose s sosedi - morda vas lahko ravno to obvaruje pred vlomilcem in vam prihrani marsikatero nevšečnost. Nepoznavanje okolja lahko pri preiskovanju kaznivih dejanj  predstavlja velik problem, saj ljudje v teh primerih običajno ne posredujejo uporabnih informacij.

Pred hišo na vidnem mestu tudi nikoli ne puščajte škatel vrednejših predmetov, saj lahko morda prav to privabi vlomilca.

Če ste žrtev vlomilca takoj pokličite 113 in ne vstopajte v prostor!

Če pa kljub vsemu pride do vloma, svetujemo, da oškodovanci o tem takoj obvestijo policijo na interventno številko 113. V prostor naj ne vstopajo, ker je storilec lahko še v objektu, uničijo pa lahko tudi sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Dogaja se, da oškodovanci že ob pogledu na vhodna vrata ugotovijo, da je bilo v njihovo stanovanje vlomljeno, pa vseeno vstopijo vanj in pregledujejo, kaj je bilo odtujeno, seštevajo za koliko so bili oškodovani, sproti pa uničujejo še sledi. Svetujemo, da oškodovanci počakajo pred vrati in pokličejo policijo, med tem pa opazujejo prostor in okolico ter navežejo stik z bližnjim sosedom ipd.

Z vlomi storilci vsako leto povzročijo za okrog 35 milijonov evrov premoženjske škode. Največ kaznivih dejanj izvršijo na območju PU Ljubljane, Maribora in Celja, najmanj pa na območju PU Nove Gorice in Murske Sobote. 

Statistika