Potem ko so prejšnji teden, 16. oktobra 2009, policisti Specialne enote v Mariboru osvobodili ugrabljenega moškega in prijeli osumljence, sta predstavnika Policijske uprave Maribor in Generalne policijske uprave na današnji novinarski konferenci razkrila nekatere podrobnosti tega primera. Spregovorila sta tudi o problematiki nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji.

Na novinarski konferenci sta sodelovala Slavko Koroš, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU, in Franc Oder, pomočnik vodje Sektorja kriminalistične policije na PU Maribor.

Zvočni posnetek izjave Slavka Koroša (mp3) 

Zvočni posnetek izjave Franca Odra (mp3) 

Franc Oder je najprej predstavil ozadje petkove policijske akcije. Povedal je, da so mariborski policisti 15. oktobra 2009, ob 13.30 prejeli prijavo, da je že od srede, 14. oktobra, pogrešan Mariborčan, ki naj bi bil žrtev ugrabitve. Z  zbiranjem obvestil so ugotovili, da je znana oseba iz Maribora naročila dvema drugima osebama, naj 14. oktobra zvečer odideta po oškodovanca in ga odpeljeta na neznano lokacijo.

Razlog ugrabitve naj bi bil ta, da je naročnik na začetku tega leta na goljufiv način in z grožnjami dosegel, da je oškodovanec podpisal kupoprodajno pogodbo o prodaji svoje stanovanjske hiše, vendar pa mu kupnine zanjo ni izplačal. Kupnine ni hotel izplačati tudi na večkratne zahteve in prošnje oškodovanca. V hišo je nastanil druge osebe, od katerih je tudi prejemal najemnino, oškodovancu pa je zgolj dovolil, da je še stanoval v objektu, v kleti, ki pa za življenje ni primerna.

Ker do izplačila kupnine kljub zahtevam in prošnjam ni prišlo, je oškodovanec s pomočjo drugih oseb poiskal pravno pomoč, da bi razveljavil kupoprodajno pogodbo, saj sam teh korakov zaradi groženj in pritiskov ni upal storiti. Grožnje in pritiski so vodili tudi v fizično obračunavanje, saj je bil oškodovanec oktobra vsaj dvakrat pretepen, pri čemer mu je bil zbit zob.

Ko je osumljenec izvedel za aktivnosti oškodovanca, je od njega zahteval, da mu pove, ali je to res in kdo so osebe, ki mu pomagajo. Ker tega ni uspel izvedeti, je organiziral njegovo ugrabitev, da mu prepreči stik z drugimi osebami ali nadaljnje aktivnosti. Osumljenci so pri tem šli tako daleč, da so z napadom na življenje in telo zagrozili tudi osebi, za katero so domnevali, da pomaga oškodovancu, in zahtevali, naj takoj preneha s pomočjo in se vzdrži kakršnihkoli pravnih postopkov.

Oškodovanca so storilci ves čas nadzorovali in mu preprečevali kakršenkoli stik z drugimi osebami brez njihovega nadzora, pri tem pa so ga tudi ves čas ustrahovali in zahtevali priznanje o tem, ali dejansko poskuša razveljaviti pogodbo.

Naslednjega dne, ko so policisti ugotovili, kje bi se oškodovanec lahko nahajal, je bila aktivirana Specialna enota, pripadniki katere so oškodovanca osvobodili in prijeli vse osumljence. Storilec je bil pri tem lažje telesno poškodovan, zaradi presekanine na glavi je bil odpeljan v UKC Maribor.

Pridržane so bile tri osebe, od tega ena do 6 ur, dve osebi pa sta bili 18. oktobra 2009 privedeni k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru.

Policisti so zoper osumljence podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenega suma storitve naslednjih kaznivih dejanj:

• ugrabitve po členu 134/1 Kazenskega zakonika, zoper tri osebe,
• lahke telesne poškodbe po členu 122/1 KZ, zoper eno osebo,
• orožanja varnosti po členu 135/1 KZ, zoper eno osebo, in
• goljufije po členu 211/3 KZ, zoper eno osebo.

Izvedli so tudi tri hišne preiskave in pri tem zasegli več dokumentov v zvezi z nakupi nepremičnih. Okoliščine nakupov se še preverjajo, saj obstajajo indici, da je tudi pri tem prišlo do nepravilnosti. Zadevo policisti še preiskujejo, zato več informacij glede tega zaenkrat ni mogoče podati.

***

Problematika nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji

Po besedah Slavka Koroša, vodje Sektorja za organizirano kriminaliteto v UKP GPU je policija v prvih devetih mesecih leta 2009 v Sloveniji  obravnavala podobno število nasilnih kaznivih dejanj kot v preteklih letih. Tako smo obravnavali 1.551 (1.269) lahkih telesnih poškodb, 166 (145) hudih telesnih poškodb in 11 (16) posebno hudih telesnih poškodb. Obravnavali smo tudi 46 (54) protipravnih odvzemov prostosti, 2.668 (2.809) primerov ogrožanja varnosti in 3 (8) ugrabitve.

Tabela 1: Število obravnavanih kaznivih dejanj ugrabitve

Policisti in kriminalisti se pri nasilnih kaznivih dejanjih velikokrat srečujejo z molkom žrtve ali prič, ki se nočejo izpostavljati pred pravosodnimi organi in policijo zaradi različnih razlogov, največkrat zaradi strahu in lahkovernosti. Žrtve teh nasilnih kaznivih dejanj ali druge osebe dejanje nemalokrat naznanijo policiji šele zelo pozno, ko ne vidijo več izhoda, ko so na robu obupa - ko je žal pogosto tudi prepozno.

Zato v policiji pozivamo vsakogar, ki je žrtev ali priča teh kaznivih dejanj, naj tovrstna kazniva dejanja prijavijo policiji, ki se bo takoj odzvala na vse zaznave in odločno ukepala v skladu s svojimi pristojnostmi, da preišče kaznivo dejanje ter izvede vse potrebno za zaščito integritete in varnosti žrtev in prič.

Zelo pomembno je, da nasilnežem oz. kriminalcem že v začetku damo jasno in odločno sporočilo, da se ne pustimo izsiljevati in ustrahovati, vsak poskus pa naznanimo organom odkrivanja in pregona. Zavedanje odgovornosti teh organov ter zaupanje ljudi v te organe in uradne institucije je tudi ena izmed temeljnih predpostavk za učinkovit boj zoper kriminaliteto, zlasti organizirano.

V danes opisanem primeru so osumljenci izvrševali huda kazniva dejanja, in to na zelo grob in dolgotrajen način, je še povedal Koroš in dodal, da je bila glede na to "sprejeta jasna ocena, da gre za tvegane postopke policije, ki lahko ogrozijo tako varnost policistov kot tudi samega oškodovanca, osumljencev in drugih ljudi. Policisti so z upoštevanjem temeljnih svoboščin in pravic, strokovno in zakonito ter odločno in z najmilejšim prisilnim sredstvom (fizično silo) izvedli postopek prijetja."