Ekstremna dirka po Sloveniji - 1182,7 km, 13.600 m višinske razlike, 63 ur na kolesu, in samo 1,5 ure spanja! Kdo bi si mislil, da človeško telo zmore premagati takšen napor. Marsikdo se na takšno pot ne bi odpravil niti z avtomobilom, kaj šele s kolesom. Dirke, ki se je začela 8. maja ob devetih zvečer, se je udeležilo 50 kolesarjev, med njimi tudi dva policista Luka "Iron" Černuta, policist iz Centra za tujce, ter Marko Fon iz PP Koper.
Marko na startu
O občutkih na startu dirke je Luka Černuta povedal: "Na startu se je, zaradi velikega dogodka in podajanja v neznano, živčnost stopnjevala. Mirilo me je dejstvo, da me spodbuja množica prijateljev in navijačev, da me spremlja odlična ekipa ter da sem imel do dirke kar nekaj treninga - okoli 4.500 km. Ob bučnem navijanju v startni areni sem se močno pognal s startne rampe in zapeljal v svojo prvo noč s kolesom."
Sončni zahod
Član Iron ekipe Srečko Deželak, zaposlen v GPU SPP, je o startu povedal: "Čeprav se ekipa pred startom skoraj ni poznala, nam je bilo vsem že v prvih trenutkih po startu popolnoma jasno: Luka mora priti v cilj za vsako ceno! Od takrat naprej noben član ekipe v to ni podvomil niti za trenutek!"
Luka - vzpon na Vršič
Za kolesarje na dirki DOS noč prav gotovo ni bila kratka.
Kolesar v hrib
Ko pa se je zdanilo, se je za Luka Černuto začela kriza, in sicer po približno 240 km, malo pred Novo Gorico. Luka jo je opisal takole: "Zapadel sem v stanje apatičnosti. Noč, začetna utrujenost in zagnanost ter vedenje, da je pred menoj še 1000 km, so povzročili, da sem se začel smiliti samemu sebi in dejansko razmišljal o odstopu. Samo čudoviti in homogeni spremljevalni ekipi s Fredijem Viragom na čelu se lahko zahvalim, da so me spravili nazaj na kolo. Od tam naprej je pa spet letelo. Preko Predmeje in Godoviča, mimo Idrije, Tolmina, Žage, preko Vršiča, celotne Gorenjske, preko Šenturške gore in Črnivca, skozi Radmirje, Velenje, skoraj do Maribora, kjer sem po 22 urah od krize in 31 urah neprekinjene vožnje prvič legel k 20-minutnemu počitku. Prav zanimivo je, da človek doseže svoj maksimum še daleč po tem, ko misli, da ga je že zdavnaj dosegel."
Luka- vzpon Predmeja
Član ekipe, Aleksander Lubej, zaposlen na PP Maribor I, se takole spominja najbolj kritičnega trenutka: "Prav neverjetno je bilo, kako je Luka iz popolne krize, ko je že kazalo, da je na koncu z močmi, dobesedno eksplodiral in slabih 500 kilometrov, čez vse veličastne vzpone dirke, poganjal na vso moč. Takrat smo bili prepričani, da uspeh ne more izostati, končanje dirke ni bilo več vprašanje."
Kolesar proti jamam
"Nekaj kilometrov pred TS v Novi Gorici je Luka imel hudo krizo in na vsak način hotel spati. Rekel sem mu, da ni zaspan, temveč samo rahlo utrujen in da bo kriza minila ob prvih sončnih žarkih ter da je nadaljevanje odvisno od njega samega. Bil je čisto bled, oči so se mu zapirale in vsak trenutek bi lahko zaspal na kolesu. V nadaljevanju je s svojo vožnjo in odnosom do ekipe in samega sebe pokazal, iz kakšnega testa je. ČESTITKE, LUKEC," je doživljanje prelomnega trenutka opisal vodja ekipe Fredi Virag, policist PP Cerknica.
Luka s sotekmovalcem
"Dirka je bila nepopustljiva s svojimi klanci, gorami, kilometri in bolečino - pekoči podplati, zdravstvene težave - vnelo se mi je grlo in imel sem težave s prebavo. Zavedal sem se, da moram biti za dokončanje dirke bolj trmast kot bolečine, ki so me načenjale, in da moram za vsako ceno le vrteti pedala in se čim manj ustavljati. Pri tem se je odlična ekipa vsakič znova izkazala s spodbujanjem in energijo. Kapo dol fantom in obema dekletoma. Prav tako pa sem bil zelo presenečen nad navijači ob progi. Da nekdo ob štirih zjutraj navija zate, je res poseben občutek, ki te katapultira kar za 20 km," je o nadaljevanju dirke povedal Luka Černuta.
Ko se je po dveh nočeh kolesarjenja pokazalo sonce, to je bilo v Gornji Radgoni, je vse skupaj postalo lažje. Kot da so se pedala začela vrteti sama od sebe, kljub manjšemu prehladu.
Okrepčilni spanec
V Celju je dirka zopet postala zahtevna. Utrujenost je preplavila Lukovo telo in hrepenel je po spanju. "Zelo težko je gledati človeka, ki si nekaj želi, pa se mu priprte veke zaradi sonca zapirajo. Ti pa stremiš k skupnemu cilju ekipe - prepeljati traso do cilja v omejenem času - 69 ur. Tempo je na delu 8. etape padel, postanki so se vrstili kot za stavo in Luka je vedno našel razlog, da je sestopil s kolesa," so povedali člani ekipe. Po preračunavanju so ugotovili, da je ta tempo prepočasen in da ga je treba pospešiti.
Tako so z malo inovativnosti in veliko energije Luka spravili v pogon - tekli z njim v klance, ga spodbujali in bodrili na vse možne načine; razpoloženje ekipe je bilo odlično.
Milan Brumen, član ekipe, je dirko opisal takole: "Dirka je bila naporna in Luka jo je dobro izpeljal do cilja. Med dirko so se pojavljale krize, ki jih je s pomočjo svoje ekipe uspešno prestajal. Prihod v cilj je bil za celotno ekipo veliko veselje."
Včasih se odspi kar stoje kakšno sekundo
Ob prihodu v cilj je njegova ekipa uprizorila pravi show. "Najlažje je odnehati, ampak samo vztrajni ljudje lahko občutimo slast zmagoslavja. Seveda je bil naš prihod v cilj, zmaga vseh - moja in celotnega IronTeama. Zato smo ob prihodu na zmagovalni oder dobesedno eksplodirali, čustva so bila premočna, da bi se jih kontroliralo, stekla je marsikatera solza. Utrujenost je izginila, kot da sploh nisem vozil dirke. Po odru pa smo tako skakali, da smo ga skoraj podrli," je svoje doživljanje prihoda v cilj opisal Luka.
Tadej Cunder iz SE MNZ pa je dodal: "Brez cilja ni konca in vsak konec ima svoj začetek. Odisejada od začetka do cilja DOS-a ima svojevrsten pomen, ki se ga popolnoma zaveš šele, ko stojiš na zmagoslavnem odru s kolesom v rokah, dvignjenim visoko nad glavo."
IronTeam na cilju
Karkoli bo Luka še počel bo zabeleženo na njegovi strani www.ironluka.com.
Iron ekipa z Lukom Černuto na čelu se zahvaljuje vodstvu policije, še zlasti Lukovemu nadrejenemu Jožetu Koncu, ki je odobrilo spremljevalno vozilo in izredni dopust celotni ekipi za čas dirke.
Skica
Foto: Tadej Cunder, Nuša Černuta
Foto: David Berginc