V Kopru so danes, 28. oktobra 2007, svečano odkrili Slavolok samostojnosti. Spomenik kiparja Janeza Lenassija je ob 16. obletnici odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade z ozemlja Slovenije na pobudo Policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko pomagala postaviti Luka Koper, ki obenem praznuje svoj 50. jubilej.
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil generalni direktor slovenske policije Jože Romšek.
Poleg slavnostnega govornika, generalnega direktorja slovenske policije Jožeta Romška, so zbrane na letošnji slovesnosti nagovorili še predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko Fabio Steffe, predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in predsednik tedanje prve demokratično izvoljene vlade v novi državi Lojze Peterle.
Današnjo slovesnost v spomin na 26. oktober 1991, ko je koprsko pristanišče zapustil še zadnji vojak jugoslovanske vojske, so pripravili uprava Luke Koper, Mestna občina Koper, Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko in OZZVS Slovenska Istra.
Otvoritev slavoloka samostojnosti v krožišču pred vhodom v Luko Koper, ob njem postrojeni praporščaki slovenskih veteranskih organizacij.
Generalni direktor policije Jože Romšek je pobudo policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko ter pripravljenost Luke Koper, da pomaga pri postavitvi kipa, pozdravil. Kot je dejal, bo Slavolok samostojnosti večen pomnik zmagovitemu boju za Slovenijo in trajen opomin nam in našim potomcem, da pot do lastne države ni bila lahka.
Po besedah slavnostnega govornika Jožeta Romška je bil dogodek izpred 16 let zgodovinski, saj je Slovenija v tistem trenutku postala suverena država. Zbrane je nagovoril: "Spoštovani, danes slavimo pomembno obletnico. Spominjamo se 26. oktobra 1991, datuma, ki bo ostal zapisan v zgodovini, pravo mesto in vrednost pa mu moramo dati vsi skupaj s tem, da negujemo spomin nanj. Zato naj ne bo odveč ponoviti nekatera dejstva: na ta dan pred šestnajstimi leti je iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki, orožjem in opremo jugoslovanske armade. Gre za izjemno pomemben mejnik v novejši zgodovini, ker je odhod zadnjega vojaka JA pomenil dejansko osvoboditev in trenutek, ko je Slovenija dokončno in nepreklicno postala suverena.
26. oktober 1991 ne pomeni samo simboličnega konca desetdnevne vojne, pač pa vrhunec dogajanj v procesu nastajanja samostojne države, v katerem je bila pomemben mejnik tudi preprečitev t. i. mitinga resnice v Ljubljani. 1. decembra 1989 je slovenska milica odigrala ključno vlogo in nakazala, da se bo na njene pripadnike mogoče zanesti tudi v odločilnih trenutkih, kar se je leta 1991 tudi potrdilo.
Lahko smo ponosni, da je imela v dogodkih za zaščito demokratičnih procesov in pri osamosvajanju slovenske države tedanja milica tako pomembno vlogo od samega začetka. Spomin na takratne dogodke moramo ohranjati za mlajše rodove, ki so jim bili težki trenutki osamosvojitvenih prizadevanj prihranjeni. Zato ni odveč vedno znova poudariti, da je milica kot pomemben del obrambnih sil ubranila svojo domovino in te vloge ji ne more nihče odvzeti. Od odlično izpeljane akcije Sever v letu 1989, preko aktivne vloge v junijski vojni 1991, v kateri so žal padli tudi miličniki, pa vse do konca dejanj za zaščito slovenske osamosvojitve, je slovenska milica izvajala tudi vse redne naloge, kar njenemu delovanju v takratnem času daje še posebno težo. Žal pa se to vse prerado pozabi.
Zagotovo ni naključje, da je bilo slovenski milici zaupano tudi zadnje dejanje v procesu osamosvajanja, to je nadzor umika vojakov iz Slovenije. Tudi pri tem dejanju so se miličniki skupaj s pripadniki teritorialne obrambe izkazali. S svojim pogumom, odločnostjo in zavzetostjo ter profesionalnim pristopom so - kljub provokacijam JA - ohranili prisebnost, mirno kri in preprečili najhujše, tako da je operacija minila brez oboroženega incidenta. To je še posebej hvalevredno v luči kasnejših dogodkov v nekdanji Jugoslaviji, saj vemo, da so bili mnogi od teh vojakov in oficirjev glavni akterji v množičnih morijah. In ne samo, da se je celotna operacija srečno končala, še več, slovenska stran se je vedla civilizirano in dostojanstveno do sovražnika, ki je lahko mirno zapustil tuje ozemlje. Da pa je bila varnostno tvegana operacija umika jugoslovanske vojske v tako zaostrenih razmerah uspešno izvedena, se moramo zahvaliti vsem, ki so jo vodili in v njej sodelovali. Samo 152 miličnikov je namreč nadzorovalo 2400 vojakov jugoslovanske armade in 100 transportnih vozil.
Današnja obletnica je tudi simbol enotnosti milice, teritorialne obrambe in civilnega prebivalstva v odločilnih trenutkih boja za Slovenijo. V takratni izredno težki in napeti situaciji namreč ne bi bili tako uspešni in razplet dogodkov ne bi bil tako miren, če ne bi bilo tega tesnega sodelovanja. Čeprav smo morali slovensko suverenost braniti z orožjem, smo velik del zmage izbojevali z razumom, pogajanji, dialogom, argumenti prava, torej legalnimi in v mednarodnem prostoru priznanimi sredstvi, in pa seveda pogumom in domoljubjem vseh, ki so tedaj branili domovino. Zato vsem še enkrat hvala.
Ob tej priložnosti toplo pozdravljam pobudo policijskega veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko ter pripravljenost Luke Koper, da pomaga pri postavitvi spominskega obeležja Slavoloka samostojnosti, ki bo večni pomnik zmagovitemu boju za Slovenijo in trajen opomin nam in našim potomcem, da pot do
Policija vedno znova dokazuje, da ima tradicijo, izkušnje, strokovno znanje, odločnost. Kot generalni direktor slovenske policije z vso odgovornostjo zagotavljam, da bomo z dobrim delom nadaljevali in uspešno opravili tudi vse pomembne naloge, ki so pred nami. Doslej smo prestali kar nekaj težkih preizkušenj, dve zelo veliki tudi letos. Tako smo v začetku leta sodelovali pri prevzemu evra, kar je bilo z varnostnega vidika zelo zahtevno, vendar smo tudi to nalogo opravili tako, kot se od slovenske policije pričakuje oz. zahteva: strokovno, korektno in zakonito. Med letom pa smo dokazali, da smo dobro pripravljeni na vstop v schengensko območje. Trdno verjamem, da se bomo izvrstno odrezali tudi pri predsedovanju Evropski uniji čez dva meseca. Organizacijske, varnostne in vsebinske priprave so v polnem teku. Ob tem pa moram poudariti, da bo policija hkrati še naprej opravljala tudi svoje osnovno poslanstvo - to je zagotavljanje visoke ravni varnosti za vse prebivalce naše države. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se tudi po vstopu v schengensko območje varnost ne bo poslabšala. Zavedamo se, da odprte meje pomenijo novo poglavje v svobodi državljanov, hkrati pa večje varnostne izzive.
Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi kos tudi temu. Visoke standarde nadzora schengenske meje smo namreč že prevzeli in ne dvomim, da bomo znali tudi zunanje meje Evropske unije dobro varovati. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je od varnosti naše države odvisna tudi naša prihodnost.
Dovolite mi, da se na koncu zahvalim še vsem sodelavcem in sodelavkam, zaposlenim v policiji, za vsakodnevno dobro in požrtvovalno opravljanje nalog. Naj bo tako tudi v prihodnje. Srečno."
Slavolok samostojnosti sta pomagala otvoriti 16-letna fant in dekle, stara prav toliko kot slovenska država.
