Stanje prometne varnosti v prvih dveh mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko izboljšalo.

Letos je umrlo 24¹ udeležencev v cestnem prometu, lani 35, telesno poškodovanih pa je bilo nekoliko več (v prvih dveh mesecih je bilo poškodovanih 1.768 oseb, lani pa 56 manj). Letošnja prva dva meseca sta, kar se tiče števila umrlih v prometnih nesrečah najbolj ugodna v zadnjih letih. Kot primer naj navedemo, da je leta 1999 v prvih dveh mesecih umrlo 34 ljudi, 2000 (38), 2001 (31) in 2002 (35).

Za ugodno prometno varnost bodo tudi letos odločilni predvsem poletni meseci oziroma čas turistične sezone.

V turistični sezoni (obdobje junij - avgust) se prometnovarnostne razmere praviloma bistveno poslabšajo. V prvih 5 mesecih lanskega leta umrlo 98 ljudi, so v naslednjih treh pa 81. Poleti je na mesec v povprečju umrlo 27 oseb, medtem, ko je v prvih petih mesecih v povprečju umrlo 20 oseb.

Število umrlih udeležencev prometnih nesreč po mesecih v letu 2002

Večja gostota prometa ter raznovrstnost prometnih udeležencev, ki sta poglavitni značilnosti prometa v poletnih mesecih ter objestnost in neupoštevanje prometnih predpisov na drugi strani, so bili ključni razlog za poslabšanje prometnovarnostnih razmer.

V obdobju junij - avgust 2002 se je v primerjavi z istim obdobjem leta prej število vseh prometnih nesreč povečalo za 2 %. Od tega se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo za 22 %, z materialno škodo za 2 %, medtem ko se je število prometnih nesreč s telesno poškodovanimi povečalo za 12 %. V prometnih nesrečah oz. za posledicami je umrlo za 21 % manj udeležencev kot v enakem obdobju leta 2001, za 41 % je bilo manj hudo, za 27% več pa lahko telesno poškodovanih kot v poletnih mesecih leta 2001. Po večletnem skokovitem naraščanju števila hudo telesno poškodovanih se je trend obrnil v drugo smer.

Število prometnih nesreč

Posledice prometnih nesreč za obdobje junij - avgust 2002

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Najpogostejši vzroki prometnih nesreč

Ob primerjavi glavnih vzrokov prometnih nesreč lahko ugotovimo, da se vsa leta načeloma ne spreminjajo. Bistvo problema ostaja enako: neprilagojena hitrost. S tem vzrokom je povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, vožnja pod vplivom mamil in drugih psihoaktivnih snovi, trenutni vremenski pojavi (vročina, pritisk...) in druge okoliščine.

Vrsta udeležencev v prometnih nesrečah

Umrli udeleženci

V obdobju junij - avgust leta 2002 so v primerjavi s prejšnjimi leti opazne nekatere strukturne spremembe. Najbolj ogrožene vrste udeležencev sicer še vedno ostajajo vozniki osebnih avtomobilov (34 %)², sledijo pa potniki (28 %). Za lansko turistično sezono je zlasti značilno zmanjšanje števila mrtvih motoristov (za 50 %) oziroma povrnitev na stanje iz leta 2001.

Starostne skupine

Najpogostejše kategorije umrlih udeležencev v prometnih nesrečah nakazuje že graf 3. Največ umrlih potnikov v osebnem avtomobilu je bilo starih od 18 do 24 let in od 54 do 64 let, voznikov osebnih avtomobilov nad 64 let, voznikov motornih koles od 34 do 44 let ter pešcev nad 64 let. Te starostne skupine v cestnem prometu so bile tudi najbolj ogrožene.

Umrli po starostnih skupinah

Prometne nesreče glede na vrsto ceste

Prometne nesreče s smrtnim izidom glede na vrsto ceste

Najhujše posledice prometnih nesreč so bile na regionalnih cestah in ulicah v naseljih.

Umrli po dnevih v tednu

Ponedeljek, torek in sreda so bili prometno najbolj varni dnevi, saj je v teh dneh umrlo 20 udeležencev prometnih nesreč oziroma 25 % vseh umrlih v v turistični sezoni 2002. Ob koncu tedna se s povečanjem gostote prometa povečuje tudi število prometnih nesreč in posledično tudi število nesreč s smrtnim izidom. Najbolj negativno je v letu 2002 izstopala nedelja.

Umrli po dnevih v tednu

Vzroki prometnih nesreč glede na vremenske razmere

Kar 67 % vseh prometnih nesreč se je zgodilo ob jasnem vremenu, na suhi vozni površini. Glavni vzroki teh nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Samo 20 % prometnih nesreč se je zgodilo v oblačnem vremenu, glavni vzroki pa so bili neprilagojena hitrost, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

V deževnem vremenu, na mokrem vozišču se je zgodilo 11 % vseh prometnih nesreč, katerih poglavitni vzroki so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje prednosti, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Prometne nesreče glede na vremenske razmere

Posledice glede na vremenske razmere

Vzroki prometnih nesreč glede na gostoto prometa

Ob redkem prometu se je zgodilo 27 % vseh prometnih nesreč, katerih poglavitni vzroki so bili nepravilna stran/smer vožnje, neupoštevanje prednosti neprilagojena hitrost, nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja in nepravilno prehitevanje.

Več kot polovica - 59 % vseh prometnih nesreč se je zgodila, ko je bila gostota prometa normalna. Glavni vzroki teh nesreč so bili nepravilni premiki z vozilom, neustrezna varnostna razdalja, neupoštevanje prednosti neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer vožnje in nepravilno prehitevanje.

Ob gostem prometu se je zgodilo 12 % prometnih nesreč, glavni vzroki pa so bili neustrezna varnostna razdalja, nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti, nepravilna stran/smer vožnje, neprilagojena hitrost in nepravilno prehitevanje.

Prometne nesreče glede na gostoto prometa

Posledice glede na gostoto prometa

Umrli po urah

Največ udeležencev prometnih nesreč je umrlo med 14. in 22. uro in sicer 44 %. Najbolj izstopajoča nočna ura pa je bila med 00. in 01 uro.

Umrli udeleženci po urah v dnevu

Navzočnost alkohola v prometnih nesrečah

Alkohol v prometnih nesrečah

Tudi alkohol je bil v juniju, juliju in avgustu leta 2002 pomemben element nastanka prometnih nesreč. Od skupaj 76 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč, jih je bilo kar 37 % pod vplivom alkohola. Splošno gledano so se razmere glede na poletne sezone zadnjih let izboljšale.

Policijski ukrepi³

Policisti so v poletnih mesecih leta 2002:

• ugotovili 148.829 (159.510) kršitev, za katere je predpisana denarna kazen,
• ugotovili 26.485 (29.900) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške,
• odredili 41.053 (38.811) alkotestov, od katerih je bilo 8.147 (8.412) pozitivnih, odklonjenih pa 1.028 (1.111),
• odredili 1.444 (1.590) strokovnih pregledov - alkohol, od katerih je bilo 450 (517) pozitivnih, odklonjenih pa 640 (672),
• 2.236 (2.447) kršiteljev cestnoprometnih predpisov je imelo v krvi nad 1,5 g alkohola na kg krvi,
• 689 (706) povzročiteljev prometnih nesreč pa nad 1,1 g alkohola na kg krvi,
• začasno odvzeli 6.933 (6.709) vozniških dovoljenj,
• zasegli 43 (69) motornih koles oziroma koles z motorjem,
• odredili 820 (719) strokovnih pregledov zaradi mamil, od katerih jih je bilo 143 (148) pozitivnih, 131 (66) negativnih, 539 (505) oseb pa je odklonilo strokovni pregled.

Policijska prognoza za poletne mesece letošnjega leta

Po podatkih turistične zveze Slovenije in gospodarske zbornice Slovenije lahko, kot že nekaj predhodnih let, pričakujemo nekoliko večje število turistov v Sloveniji kot v letu 2002. Najbolj obremenjenimi kraji bodo verjetno tudi letošnjo letno turistišno sezono obmorski turistični kraji, bistveno pa naj ne bi zaostajala naravna zdravilišča in gorenjski turistični kraji. Na cestnih odsekih, ki so v turistični sezoni najbolj obremenjeni, še posebej zaradi tranzitnih gostov, namenjenih v sosednjo Hrvaško in tudi Italijo, v letošnjem poletnem času ne bo prišlo do bistvenih sprememb, saj je tudi cestna infrastruktura ostala takšna kot lani.

V sosednji Hrvaški tudi letos pričakujejo povečanje števila gostov, kar bo imelo določene negativne posledice na vseh cestah (tudi stranskih) v Sloveniji in s tem povezane probleme (gostota prometa, povečan hrup, prometne nesreče...).

Smeri povečanih prometnih tokov bodo tudi v letošnji letni sezoni verjetno zelo podobne lanskim, zato povsem utemeljeno pričakujemo, da se bodo tudi letos, verjetno še pogosteje kot lani, na vseh glavnih cestnih povezavah (cestni križ) pojavljali občasni krajši ali daljši zastoji prometa. Pričakujemo jih lahko na že znanih točkah, kot so npr.:

• Lesce - Črnivec na Gorenjskem,
• Jaslice in Vrba (Gorenjska) predvsem prehod z avtoceste na cesto, rezervirano za motorna vozila,
• Priključek z Gorenjske na Celovško, izvoz na obvoznico,
• Izvoz iz obvoznice v smeri proti Celovški in naprej proti Gorenjski,
• Izvoz Brezovica (Vrhnika),
• Cestninska postaja Log,
• Trojane - Blagovica,
• Cestninska postaja Videž in konec avtoceste do priključka Klanec,
• Črni Kal, Petrinje - Črni Kal - Bivje , Šmarje - Koper
• Sečovlje - ankaransko križišče, oboje na območju PU Koper
• Postojna, priključek na avtocesto,
• Maribor - Gruškovje ter
• na drugih cestnih odsekih, kjer bodo kljub sezoni potekala gradbena dela.

Po podatkih ministrstva za promet se letos pričakuje približno 3 % povečanje prometa glede na leto 2002. Povečanje v turistični sezoni pa ne bo enako na vseh cestah, po napovedih bo največje na cesti med Ljubljano in Obrežjem ter med Postojno in Jelšanami. V dnevih največje gostote prometa bo promet potekal v strjenih kolonah, z veliko manjšo hitrostjo od dovoljene, z zelo verjetnimi občasnimi zastoji. Navedeno velja prav za vse ceste slovenskega cestnega križa, pa tudi za nekatere pomembnejše ceste, ki vodijo v smeri pričakovanega tranzita.

Ker se bo po pričakovanjih promet odvijal zelo podobno kot lansko turistično sezono, bodo tudi kršitve zelo podobne. Med kršitvami bo tako največ nepravilnega prehitevanja, vožnje na prekratki varnostni razdalji ter drugih oblik agresivne vožnje, s katerimi se bodo vozniki poskušali prebiti iz "neprostovoljnega ujetništva". Analize kažejo, da so najhujše posledice (prometne nesreče s hudo poškodovanimi in smrtnim izidom) največkrat v normalnem in redkem prometu, kar je nedvomno posledica večjih hitrosti. Vzroki za te prometne nesreče so najpogosteje neprilagojena hitrost, izsiljevanje prednosti in nepravilna smer in stran vožnje. Ob gostem prometu število prometnih nesreč ni zanemarljivo, vendar so posledice blažje (večinoma prometne nesreče z materialno škodo in lahko telesno poškodovanimi), vzrok pa je velikokrat prekratka varnostna razdalja, zaradi katere prihaja do naletov in s tem povezanih zastojev.

Pričakovati je, bodo težave povzročali tudi vozniki tovornih vozil. Zavedati se je potrebno, da so se ob počasni vožnji vse manj pripravljeni korektno in skladno z zakoni umakniti z vozišča, saj zaradi izločanja in različnih prepovedi prometa že tako in tako izgubijo dovolj dragocenega časa. To za njih predstavlja strošek, kar pospešuje oziroma stopnjuje njihovo nestrpnost in nestrpnost posameznih voznikov do njih. To pa se neposredno odraža v povečanem številu kršitev cestno prometnih prekrškov, npr. hitrosti, izsiljevanjih prednosti, prehitevanjih...

Zaradi nestrpnosti in netolerantnost voznikov lahko pride tudi do večjih kršitev javnega reda (pretepi, prerivanje...) in sicer predvsem ob zastojih npr. na koncu avtoceste pri Klancu, kjer nastanejo daljše strnjene, počasi se premikajoče ali stoječe kolone, posamezni vozniki pa prehitevajo po odstavnih pasovih in prehitevalnih pasovih, četudi je to s prometnim znakom že prepovedano.

Število motoristov na cestah se bo verjetno tudi v letošnjem letu povečalo, saj ima motor tudi čedalje večji simbolni pomen. Motoristi se bodo pojavljali predvsem na cestah, kjer vožnja z motornim kolesom zaradi razgibanosti terena predstavlja užitek (npr. "stara cesta" Logatec - Koper). Vozniki bodo takšne cestne odseke uporabljali za preizkuse svojih zmogljivosti (kot dirkališče). Nekaj teh odsekov je: Škofljica-Kočevje-Petrina, Ljubljana-Postojna, Gorjanska cesta, Soška dolina, Postojna-Planina, Škofja Loka-Žiri, regionalna cesta Maribor-Ptuj, Rižana-Črni kal idr.

Nekaj letne izkušnje kažejo, da je prometni koledar sicer zelo natančna napoved zgostitev prometa na slovenskih cestah, vendarle pa lahko pride do sprememb predvsem zaradi:

• daljših obdobij slabega vremena, ki lahko povzročijo masovne in nenačrtovane zgostitve prometa na relacijah obala - mejni prehodi na severu države,
• drugih okoliščin, ki lahko povzročijo večje nezadovoljstvo med gosti in posledično odpovedi letovanj (obsežnejše cvetenje morja, večji zastoji prometa…).

Pričakujemo, da bodo prometnovarnostne razmere na naših cestah približno enake kot lani. Izboljšanje lahko pričakujemo le, če se bo hitrost vožnje na cestah zmanjševala in če se bo zmanjšal delež vožnje pod vplivom alkohola. Kljub temu pa lahko pričakujemo, da bo v poletnih treh mesecih na cestah umrlo več kot 90 ljudi.

Glede na ugotovitve iz analize stanja v poletni turistični sezoni leta 2002 in prognozo za letošnjo turistično sezono bodo policisti predvsem:

• urejali in nadzorovali promet čim več z motornimi kolesi,
• z racionalnim in učinkovitim delom bodo v skladu z infrastrukturnimi možnostmi zagotavljali čim večjo pretočnost prometa,
• ob stoječih kolonah vozil na avtocestah in drugih cestah nadzirali in dosledno ukrepali zoper tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali mimo po odstavnih pasovih oziroma prehitevalnih pasovih kljub prometnemu znaku, ki prehitevanje prepoveduje,
• ukrepali zoper voznike tovornih vozil, ki bodo zaradi počasne vožnje, nižje od največje dovoljene hitrost, za seboj ustvarjali kolone vozil, pa se sami na prvem primernem kraju ne bodo umaknili, da bi jih kolona lahko prehitela,
• nadzorovali psihofizično stanje voznikov (utrujenost...) obenem pa tudi ugotavljati prekoračitve hitrosti,
• med nadzorstvene prioritete uvrstili hitrost in psihofizično stanje,
• skrbeli za čim večjo vidnost in transparentnost dela policije,
• skrbeli za javni red itn.

Preusmeritve prometa na obvozne ceste v času turistične sezone so se v preteklih letih izkazale za neučinkovite, saj se v tem primeru pojavijo zastoji tudi na vzporednih cestah. Obvozne ceste naj se uporabljajo le v primeru, ko pride do zastojev zaradi prometnih nesreč ali drugih izrednih dogodkov (ne zaradi količine prometa).

Na območjih Policijskih uprav (predvsem PU Ljubljana, Koper, Kranj in Postojna) se bo v času, ko se pričakujejo največje zgostitve prometa (1., 20. in 27. julij, 1., 10., 15., 17. in 24. avgust) zagotovila koordinacija aktivnosti z inšpektorjem za promet.

Uprava uniformirane policije, Sektor za cestni promet