Sorodne objave

 

1. Število in posledice prometnih nesreč

  Zimska sezona
1995-1996 1996-1997 1997-1998 1998-1999 1999-2000 2000-2001
prometne nesreče s smrtnim izidom 94 84 114 74 70 71
prometne nesreče s tel. poškodovanimi 1.508 1.638 2.000 1.510 2.240 2.472
prometne nesreče z materialno škodo 10.896 10.950 10.460 10.986 10.694 9.626

 

Kot je razvidno iz preglednice, je število prometnih nesreč v primerjalnem obdobju približno enako v vseh zimskih obdobjih:

  • 1995-1996 skupaj 12.498 prometnih nesreč,
  • 1996-1997 skupaj 12.672 prometnih nesreč,
  • 1997-1998 skupaj 12.574 prometnih nesreč,
  • 1998-1999 skupaj 12.570 prometnih nesreč,
  • 1999-2000 skupaj 13.004 prometnih nesreč in
  • 2000-2001 skupaj 12.169 prometnih nesreč.

Očitna razlika je v vrsti in posledicah prometnih nesreč, ki so se zgodile. Posledice v posameznem obdobju prikazuje spodnja preglednica.

  Zimska sezona
1995-1996 1996-1997 1997-1998 1998-1999 1999-2000 2000-2001
umrli 107 93 128 79 79 74
hudo tel. poškodovani 521 518 640 378 818 787
lahko tel. poškodovani 1457 1645 2028 1650 2369 2706


Iz preglednice je razvidno število in vrsta nastalih posledic v prometnih nesrečah. Najhujše posledice prometnih nesreč so bile v sezoni 97/98. Na nastanek oziroma povečanja števila posameznih posledic (smrt, hudo, lahko telesno poškodovani) ima velik vpliv stanje in prevoznost cest, vremenske razmere ter pa upoštevanje pozitivne zakonodaje (uporaba zimska oprema).

 

2. Delež prometnih nesreč po vrsti v posameznem obdobju

  • 1995 - 1996
    • 0,76 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 12,06 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 87,18 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
  • 1996 - 1997
    • 0,66 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 12,93 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 86,41 % prometnih nesreč v katerih je nastala le materialna škoda.
  • 1997 - 1998
    • 0,91 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 15,90 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 83,19 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
  • 1998 - 1999
    • 0,59 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 12,01 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 87,40 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
  • 1999 - 2000
    • 0,54 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 17,22 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 82,24 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.
  • 2000 - 2001
    • 0,58 % prometnih nesreč s smrtnim izidom,
    • 20,31 % prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in
    • 79,10 % prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda.


Po vrsti prometne nesreče (glede na posledico) posamezno zimsko obdobje ne izstopa. Porast števila prometnih nesreč s smrtnim izidom je opazen le v letih 1998 - 1999 in 2000 - 2001. V navedenih zimskih sezonah je bila zima izredno mila, kar je imelo za posledico večje število udeležencev v cestnem prometu (tudi tisti ki so ponavadi uporabljali sredstva javnega prevoza), večje hitrosti (suhe ceste, jasno vreme, malo padavin...) ipd.

 

3. Umrli v prometnih nesrečah glede na vzroke prometnih nesreč

 

Zimska sezona stran/smer hitrost prehitevanje premiki prednost ostalo
1995-1996 22 50 21 2 4 8
1996-1997 26 51 1 0 10 8
1997-1998 46 50 2 10 10 10
1998-1999 17 39 3 2 8 10
1999-2000 26 34 5 2 7 5
2000-2001 20 31 3 1 11 8


V zadnjih petih letih je opazno predvsem zmanjšanje umrlih v prometnih nesrečah zaradi neprilagojene hitrosti, čeprav je ta vzrok tudi v zimskem času največkrat vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

 

4. Neuporaba zimske opreme - ugotovljene kršitve

Spodnja preglednica prikazuje posamezno število kršitev cestno prometnih predpisov v primerjalnih obdobjih. Zaradi spremembe zakonodaje se ugotovljene kršitve nanašajo predvsem na 34. točko, 229. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (v veljavi do 31.04.1998) in 100. člen Zakona o varnosti cestnega prometa. Pri obeh zakonskih določbah gre za uporabo zimske opreme.

 

  Zimska sezona
1995-1996 1996-1997 1997-1998 1998-1999 1999-2000 2000-2001
kršitve v prometnih nesrečah 13 6 10 57 25 87
ostale kršitve 115 78 54 378 539 2.051


Število ugotovljenih kršitev se iz leta v leto povečuje. Vpliv na povečanje moramo iskati tudi v spremembah zakonskih določb - Odredbe o omejitvi prometa, Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu in pa spoznanju policistov, da zimska oprema omogoča varnejše odvijanje prometa, hkrati pa vpliva tudi negativno z zbujanjem "lažnega občutka varnosti" (uporaba zimskih pnevmatik ne pomeni, da lahko voznik prekorači dovoljeno hitrost oziroma vozi hitreje, lahko pa vozi varneje zaradi boljšega oprijema vozila z podlago).

 

5. Posledice prometnih nesreč glede na stanje vozišča

V tabeli so prikazane posledice glede na stanje vozišča. Zajete so vse prometne nesreče, ki so se zgodile pozimi v zadnjih petih letih (4 mesece na leto od 15.11.1995 - 15.03.2001).

 

vozišče/posledice mrtvi HTP LTP brez poškodb skupaj
blatno 2 2 6 155 165
mokro 142 1.163 3.716 37.960 42.981
ostalo 3 20 69 850 942
poledenelo - neposipano 22 142 418 5.294 5.876
poledenelo - posipano 2 43 139 1.645 1.829
sneženo - nepluženo 15 135 484 6.060 6.694
sneženo - pluženo 11 67 203 3.731 4.012
spolzko 55 378 1.281 13.065 14.779
suho 308 1.680 5.575 59.393 66.956
skupaj 560 3.630 11.891 12.8153 144.234

<br

 

6. Zaključek

Večina prometnih nesreč se zgodi pozimi v relativno dobrih voznih pogojih. V takšnih pogojih prihaja tudi do najhujših posledic. Ugotovitev izhaja iz dejstva, da se večina voznikov zaveda nevarnosti vožnje v zimskih razmerah, ob izboljšanih voznih pogojih pa pozabijo na nevarnost in vozijo brezskrbno in nekateri celo nepremišljeno.

V zimskem času, moramo slabše vozne razmere (poledico) pričakovati zlasti na delih cest, ki so bolj izpostavljena vlagi, vetru in mrazu. To je predvsem na:

  • propustih,
  • mostovih in viaduktih,
  • v usekih,
  • na delih cest, ki vodijo skozi gozd in
  • na delih cest, ki so izpostavljeni močnemu vetru (burja).

 

Sektor za cestni promet