Oddelek za terorizem in ekstremno nasilje na Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi je nedavno pripravil zloženko o izsiljevanju lastnikov in najemnikov donosnejših gostinskih in drugih lokalov in jo prek sektorjev kriminalistične policije na policijskih upravah po Sloveniji poslal gostinskim in drugim lokalom na območju posameznih policijskih enot.

Tovrstnih kaznivih dejanj zaradi različnih vzrokov oškodovanci najpogosteje ne naznanjajo, zato jih policisti poskušamo s to potezo spodbuditi, da bi se odločili drugače in kaznivo dejanje vendarle naznanili policiji.

Slovenski policisti se velikokrat srečujejo z izsiljevanjem, ko storilci kaznivih dejanj z nasilnimi metodami, denimo z grožnjo ali s fizično silo, od lastnikov podjetij oziroma najemnikov in lastnikov donosnejših lokalov zahtevajo plačilo varovanja lokalov (t. i. reketiranje). V ozadju so pri tem lahko dejanski ali celo namišljeni dolgovi. Izsiljevalci zahtevajo od podjetnikov plačilo velikih zneskov in s tem onemogočajo normalno poslovanje lokala ali podjetja. Z izsiljevanjem se ukvarjajo posamezniki ali skupine izsiljevalcev. Po naših izkušnjah izsiljevalci od žrtve zahtevajo vedno več denarja, zato plačilo takega "dolga" ali "varščine" ni rešitev.

Vse morebitne oškodovance smo pozvali, naj kazniva dejanja naznanijo policiji. To lahko storijo na več načinov: pokličejo na telefonsko številko policije 113 ali anonimno telefonsko številko 080-1200, kaznivo dejanje naznanijo preko spletnega portala www.policija.si ali pa se osebno zglasijo na najbližji policijski postaji.

Policija bo storila vse, da bo izsledila storilce oz. izsiljevalce, zaščitila oškodovance in poskrbela za njihovo varnost.

Izsiljevanje (218. člen Kazenskega zakonika)

(1) Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, s silo ali resno grožnjo koga prisili, da kaj stori ali opusti v škodo svojega ali tujega premoženja, ali kdor na takšen način izterja dolg, se kaznuje z zaporom do petih let.

(2) Enako se kaznuje, kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, komu zagrozi, da bo o njem ali o njegovih bližnjih odkril kaj, kar bi škodovalo njihovi časti ali dobremu imenu, in ga s tem prisili, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, ali kdor na takšen način izterja dolg.

(3) Če dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storita dve ali več oseb ali če je storjeno z uporabo orožja ali nevarnega orodja ali na posebej surov in poniževalen način, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

Povezane vsebine

Najemniki in lastniki lokalov, podjetniki: ne pustite se izsiljevati!