Na današnji novinarski konferenci, ki sta jo organizirali Generalna policijska uprava in Carinska uprava RS skupaj s hrvaško policijo na ravnateljstvu hrvaške policije v Zagrebu, so mag. Aleksander Jevšek, direktor Uprave kriminalistične policije GPU, Dušan Rajgelj iz Sektorja za preiskave pri Generalnem carinskem uradu, in Ivan Nađ, namestnik ravnatelja hrvaške policije, predstavili aktivnosti v zvezi z zasegom večje količine prepovedane droge kokain, ki je bila odkrita v pristanišču Koper.

 Zvočni posnetek izjave mag. Aleksandra Jevška (mp3) 

Kot so povedali, so 2. junija 2008 cariniki Carinskega urada Koper na podlagi analize tveganja v Luki Koper locirali in pregledali zabojnik, ki je v Luko Koper prispel s tovorno ladjo iz Kolumbije. V zabojniku je bilo deklarirano legalno blago - stiskalnica in kompresorji za hrvaškega naročnika. Ob carinskem pregledu tega carinskega blaga so cariniki ugotovili, da je v rezervoarju za hidravlično olje sumljiva bela snov, pomešana z mešanico topil v skupni teži 381,65 kg. Zaradi suma, da je v mešanici topil pomešana prepovedana droga, se je v preiskovanje vključil tudi koprski sektor kriminalistične policije.

Preliminarno testiranje mešanice topil je nakazalo sum, da je v topilu raztopljena prepovedana droga kokain. O najdbi prepovedane droge sta bila obveščena pristojni državni tožilec z Okrožnega državnega tožilstva Koper in pristojni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča Koper. Sporna tekočina, torej mešanica topil in kokaina, je bila iz rezervoarja stiskalnice prečrpana v sode in prepeljana na Center za forenzične preiskave Generalne policijske uprave, kjer snov še analizirajo. Iz rezervoarja za hidravlično olje sporne stiskalnice je bilo prečrpane 302,05 kg tekočine in 79,60 kg goste bele snovi. Po oceni strokovnjakov iz navedenega centra je v opisani mešanici topil raztopljenih med 80 in 100 kg prepovedane droge kokain. Natančna količina bo znana po opravljeni strokovni analizi.

Listinska dokumentacija opisane pošiljke je nakazala sum, da je v tihotapstvo najdenega kokaina vpleteno hrvaško podjetje. Ob usmerjanju državnega tožilstva ODT Koper so bili o ugotovitvah obveščeni hrvaški varnostni in pravosodni organi. V koordinirani mednarodni policijski akciji sta bila 6. junija 2008 na območju Zagreba aretirana hrvaška državljana, stara 40 in 38 let. Za oba je bil podan utemeljen sum, da sta vpletena v tihotapstvo zaseženega kokaina. V skladu s hrvaško zakonodajo sta bila pridržana in naslednji dan privedena na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Županijskog suda v Zagrebu, ki je po zaslišanju za oba odredil pripor.

Cene kokaina na ilegalnem trgu

V povprečju je cena za kilogram kokaina na slovenskem ilegalnem tržišču med 40.000 in 45.000 evri. Na drobno, torej za gram te prepovedane droge, pa slovenski porabniki kokaina to drogo plačujejo v povprečju po 60 evrov/gram. Na osnovi teh cen znaša vrednost v Luki Koper zaseženega kokaina okoli 4 do 4,5 milijona evrov pri prodaji "na debelo" in okoli 5 milijonov evrov pri prodaji "na drobno". Cene za kilogram kokaina se v državah Evropske unije gibajo med 30.000 in 50.000 evri.

Podoben primer iz leta 2007

Podoben primer tihotapstva kokaina je slovenska kriminalistična policija v sodelovanju s cariniki Carinskega urada Koper obravnavala in preiskovala v avgustu 2007, ko je bil iz Ekvadorja preko Luke Koper poslan zabojnik za nizozemskega prejemnika. V njem je bilo ob pregledu najdenih in zaseženih skupaj40,125 kilograma bruto teže kokaina, ki je bil pakiran v 37 oblepljenih zavojih in skrit med legalnim carinskim tovorom.

Statistika

Zasegi kokaina so od leta 2005 v Sloveniji v porastu, in sicer:

• v letu 2005 je bilo zaseženih 2140 g kokaina,
• v letu 2006 je bilo zaseženih 4670 g kokaina,
• v letu 2007 je bilo zaseženih 41749 g kokaina,
• v prvih petih mesecih letošnjega leta pa je bilo zaseženih 2230,11 g kokaina

Prepovedana droga kokain se v Slovenijo po do sedaj znanih operativnih podatkih tihotapi iz držav Beneluxa, predvsem iz Nizozemske, deloma pa tudi neposredno iz Španije, preko Italije.

Splošno o tihotapstvu kokaina:

Evropska unija je drugi največji globalni trg s kokainom. Kokain izvira iz Kolumbije, Venezuele, Ekvadorja, Brazilije, Antilov, Čila in Argentine. V EU je tihotapljen preko Španije, Nizozemske, Velike Britanije, Francije in Italije.

Tihotapstvo kokaina po afriški poti iz Južne Amerike poteka v Senegal, Gvinejo, Sierra Leone, Liberijo, Slonokoščeno Obalo, Gano, Togo itd. Večinoma so na tej poti uporabljene ribiške ladje. Posadke so sestavljene navadno iz oseb afriške narodnosti, nekaj je tudi Špancev in Južnoameričanov. Količine kokaina, ki so tihotapljene na tak način, se gibajo od 400 - 3700 kilogramov. Kokain raztovarjajo v skladiščih afriških držav in ga pripravijo za nadaljnje tihotapstvo v Španijo (po morju ali po zraku).

Tihotapstvo nadzirajo Latinoameričani ali Afričani skupaj z Evropejci in Južnoameričani. Odkrite pošiljke kažejo, da tovrstna tihotapstva potekajo v količinah tudi več kot 2500 kilogramov. Raztovarjanje poteka tudi na severnem delu obale Portugalske ali Galicije. Prestrežene pošiljke so bile predvsem v Sredozemskem morju (TITIBAT - 2,434 kg, YKNOT in BALULA 833 kg). Zaseg v Galiciji je znašal 1700 kg, v Gibraltarju 1800 kg, na jugu Kapverdskih otokov 1300 kg.

Zaznano je bilo tudi tihotapstvo kokaina z jadrnicami na območju Kanarskih otokov. Pot poteka med Azurno obalo in Kapverdskimi otoki. Možno je tudi križanje s potjo ribiških ladij, ki plujejo v smeri od Kapverdskih otokov proti koridorju Azuri - Madeira. Na tem območju drogo tihotapijo z jadrnicami preko Kanarskih otokov. Jadrnice plujejo pod zastavami evropskih držav, tudi posadke so evropske. Kokain nalagajo z matičnih ladij, ki plujejo iz Južne Amerike ali od afriške obale. Na ta način je kokain tihotapljen v količinah okrog 500 kg, pojavljajo pa se tudi jadrnice s količinami, večjimi od 2500 kg. Raztovarjajo ga na Kanarskih otokih ali na Iberskem polotoku.

Problemi, ki se pojavljajo pri odkrivanju tihotapstva iz Afrike, se pogosto nanašajo na omejene ali sploh nobene policijske kontrole v Afriki, oteženo sodelovanje s temi državami, ignoriranje operativnega dela, tihotapstvo ljudi in tehničnih sredstev, delovanje kolumbijskih skupin v številnih državah, težko je najti zanesljivo policijsko kontaktno osebo v teh državah, pomanjkanje predvidevanja v Evropi - neupoštevanje novih poti, težave pri sodelovanju med policijo in carino v Afriki, zoper afriške kriminalne združbe ne potekajo obsežne in komleksne preiskave.

Različne kriminalne združbe, ki tihotapijo kokain iz Južne Amerike, so med sabo povezane. Tako so Kolumbijci povezani z Mehičani, Španci, Maročani, Senegalci, Ganci in prebivalci Toga. Kolumbijske kriminalne združbe so povezane z mehiškimi karteli. Kolumbijski organizatorji skrbijo za dostavo kokaina mehiškim kriminalnim združbam ter v Panamo. Povezane so tudi kriminalne združbe iz Brazilije, Libanona in Nigerije. V Belgiji in na Nizozemskem poteka menjava kokaina iz Brazilije za ekstazi. Brazilske kriminalne združbe, ki delujejo na območju Paragvaja, tihotapijo orožje iz EU in Azije ter ga menjajo za kokain.