Sorodne objave

 

Hitrost je na slovenskih in tudi evropskih cestah najpogostejši vzrok prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Tudi v letu 2007 se je ponovno potrdilo dejstvo, da teža poškodb v prometnih nesrečah narašča sorazmerno s hitrostjo.

Prav tako se je potrdilo dejstvo, da ljudje vozimo tako, kot živimo. Vzporedno s čedalje hitrejšim življenjskim in delovnim tempom ljudje vsak dan bolj hitimo, kar se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek nepazljivosti, ki lahko posamezniku popolnoma spremeni življenje.

Slovenski policisti bodo tako v ponedeljek, 14. aprila 2008, začeli poostreno nadzirati hitrost na slovenskih cestah.

Robert Sušanj, vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, Jože Šmid iz Sektorja prometne policije v UUP GPU, Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na Ministrstvu za promet in Zlato Zaletel, sekretar Zveze šoferjev in avtomehanikov Slovenije, so danes, 11. aprila 2008, na Generalni policijski upravi predstavili začetek preventivne akcije Hitrost - počasneje je varneje

skupna

Od leve prosti desni: Zlato Zaletel, Bojan Žlender, Robert Sušanj in Jože Šmid


Namen akcije, ki bo trajala do 27. aprila 2008, je prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Policija bo letos izvajala akcije Hitrost še med 16. in 18. majem 2008 ter od 27. junija do 6. julija 2008.

Radar01

Robert Sušanj je poudaril, da je "prevelika in neprilagojena hitrost po naši oceni še vedno slovenski prometni in varnostni problem številka ena." Glavna cilja akcije Hitrost sta po njegovih besedah zmanjšanje števila mrtvih zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah in povečanje spoštovanja predpisov o omejitvi hitrosti.

Na slovenskih cestah je leta 2007 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 126 ljudi, 473 jih je bilo hudo, 3.765 pa lahko telesno poškodovanih. V istem obdobju leta 2006 je umrlo 111 ljudi, 448 jih je bilo hudo, 4.069 pa lahko telesno poškodovanih. Zato je najpomembnejši cilj akcije zmanjšanje števila najhujših posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti.

Radar02

Glede na posledice prometnih nesreč je prednostna naloga policije zmanjšanje povprečnih hitrosti v cestnem prometu. Po podatkih Direkcije RS za ceste se povprečne hitrosti na državnih cestah niso bistveno spremenile. Na posameznih odsekih avtocest pa so se po podatkih Družbe za avtoceste RS povprečne hitrosti zmanjšale, kar je gotovo posledica uvajanja meritev hitrosti policije na avtocestnem omrežju s stacionarnimi merilniki hitrosti.

Edini pravi način za zmanjšanje povprečne hitrosti je doslednejše spoštovanje omejitev hitrosti in ustrezna prilagoditev vožnje razmeram na cesti. S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči. Z akcijo želimo vplivati na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo sami.

Radar03

Kot je dejal Bojan Žlender: "Ljudje pogosto ne razumemo, kaj pomeni hitrost. Če pride do trka, lahko že 10 kilometrov na uro pomeni veliko razliko."

Glede na tuje raziskave bi lahko pričakovali bistveno izboljšanje prometne varnosti, če bi se povprečna hitrost vožnje zmanjšala. Kot primer navajamo nekaj izsledkov teh raziskav:

  • Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih za 1 km/h, lahko v naslednjem letu pričakujemo zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 4 %.
  • Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h izven naselja pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %.
  • Če bi zmanjšali povprečno hitrost, bi se poleg zmanjšanja števila prometnih nesreč zmanjšala tudi teža posledic, predvsem pri šibkejših udeležencih v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h).