Po odpravi nadzora na notranjih kopenskih in morskih mejah 21. decembra lani, ko je Slovenija skupaj še z osmimi vzhodno- in srednjeevropskimi novinkami EU vstopila v "schengen", je bila včeraj, 30. marca 2008, minuto čez polnoč, odpravljena še mejna kontrola na notranjih zračnih mejah.

Predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Aerodroma Ljubljana so na današnji novinarski konferenci na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana predstavili zgodovinski pomen dogodka za Slovenijo in druge schengenske države, še zlasti pri zagotavljanju varnosti v schengenskem prostoru. Pojasnili so tudi, katere prednosti je uvedba schengenskega režima na slovenskih letališčih prinesla za letalske potnike v praksi.

Od leve proti desni: Zmago Skobir, Dragutin Mate, Marko Gašperlin

Notranji minister in predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev Dragutin Mate je ukinitev mejne kontrole na zračnih mejah opisal kot odpravo zadnjih ovir in dokončno vključitev v schengensko območje, ki prinaša za vse nove države članice iz zadnjega širitvenega kroga schengenskega prostora dolgoročne pozitivne učinke, zaradi česar je Evropa kot območje svobode, varnosti in pravice še tesneje povezana: "V resničnem življenju se s tem v polnosti udejanja ideja o prostem pretoku ljudi, brez postankov in čakanja zaradi mejnih kontrol. To pa je za naše državljane in za vse druge, ki se mudijo v schengenskem prostoru, velika prednost in privilegij."

Kot je dejal, se je s schengensko širitvijo za potnike razširil nabor destinacij, kamor lahko potujejo brez formalnosti, kot je mejna kontrola. Poleg tega pa je učinkovito izvajanje ukrepov na zunanji meji in v notranjosti v varnostnem interesu celotnega območja Evropske unije in s tem tudi Slovenije. "Osnovni namen schengenskega režima je namreč, da se varnost na tem območju ob ukinjanju mejnih kontrol ne poslabšuje, ampak nasprotno, zaradi boljšega in lažjega sodelovanja med policijami držav članic celo izboljšuje. To velja tudi za varnost v letalskem prometu."

 Zvočni posnetek izjave Dragutina Mateta (mp3) 

Za izjemno koristnega pri zagotavljanju varnosti v državi in na schengenskem območju se je po besedah Dragutina Mateta že izkazal schengenski informacijski sistem. V sedmih mesecih, od 1. septembra lani, je bilo namreč v Sloveniji z uporabo SISone4all na zunanjih mejah opravljenih 9,56 milijona preverjanj oseb, listin in vozil. T. i. zadetkov za iskanimi osebami ali predmeti je bilo 4.661. Med temi je bilo prijetih 76 oseb, 3.187 osebam je bil zavrnjen vstop v državo, izsledenih je bilo 31 pogrešanih oseb in 9 pogrešanih mladostnikov, zaseženih je bilo 196 ponarejenih ali prenarejenih dokumentov in odkritih 369 iskanih vozil. V tujini pa je bilo prijetih 21 oseb na podlagi v Sloveniji razpisanih evropskih nalogov za prijetje in predajo oz. mednarodnih tiralic, izsledene so bile 4 pogrešane osebe in zaseženih je bilo 15 vozil, za katere je ukrep iskanja razpisala Slovenija. "Te številke so dokaz večje varnosti državljanov Evropske unije in s tem tudi Slovenije."

Dragutin Mate je poudaril, da se z včerajšnjim dogodkom dejavnosti Slovenije, ki je od svojega vstopa v EU leta 2004 zelo zavzeto pomagala tudi drugim kandidatkam pri izpolnjevanju skupnih schengenskih standardov, nikakor niso končale. Pravzaprav smo sedaj še dejavnejši: "Kot predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev spodbujam vse zainteresirane za nadaljevanje projekta schengenskega informacijskega sistema druge generacije - SIS II v skladu z novo časovnico. Na nedavni ministrski konferenci smo razpravljali o izboljšanju upravljanja zunanjih meja EU in novih tehnologijah za njihovo varovanje v prihodnosti, Slovenija s svojimi strokovnjaki letos že sodeluje pri schengenski evalvaciji v Švici."

 Zvočni posnetek izjave Marka Gašperlina (mp3) 

Pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Marko Gašperlin je pojasnil, da je bila odločitev Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve za kasnejše odprtje meja na letališčih povezana s spremembo voznih redov, saj se ti spreminjajo le dvakrat letno, spomladi in jeseni. Poleg tega je bil razlog za zamik tudi tehnične narave, saj uveljavitev schengenskega režima na letališčih zahteva strogo ločevanje potnikov schengenskih in neschengenskih letov. Pogoj za odpravo mejnih kontrol na notranjih zračnih mejah je bila uspešno opravljena schengenska evalvacija na slovenskih mednarodnih letališčih: "Pri prvi evalvaciji leta 2006 so bile ugotovljene določene infrastrukturne pomanjkljivosti, vendar je Slovenija do ponovne evalvacije julija lani na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana zgradila sodoben potniški terminal z dodelano tehnologijo mejne kontrole in bila nato tudi zelo dobro ocenjena."

Z včerajšnjim dnem, ob spremembi letalskega voznega reda, je policija na vseh treh slovenskih letališčih, kjer so mejni prehodi, prenehala opravljati mejno kontrolo pri potnikih, ki se vkrcavajo na letala za potovanje iz ene schengenske države v drugo oz. se izkrcavajo z letov med letališči schengenskih držav. Na izstopu iz države in pred vstopom v mednarodni prostor ali v letalo se pri potnikih opravi le še varnostna kontrola, ki jo opravlja letališko osebje ali pooblaščena varnostna služba. Na vstopu v državo pa se potniki izkrcajo, vzamejo prtljago in vstopijo v državo brez vsakršne kontrole. Zato čakalnih dob pri vstopu v državo po Gašperlinovih besedah dejansko ne bo več. Seveda pa to še ne pomeni, da lahko potniki potujejo povsem brez dokumentov. Velja opozorilo, da potniki za potovanje in gibanje znotraj schengenskega prostora, tako kot tudi v državah članicah EU, še vedno potrebujejo veljavno osebno izkaznico ali potni list, čeprav se mejna kontrola ne opravlja več. Poleg tega lahko policija še vedno in kadarkoli, če za to obstajajo razlogi, opravi kontrolo v okviru izravnalnih ukrepov.

Mejno kontrolo policisti odslej izvajajo samo še na neschengenskih letih oz. letih, kjer gre za prestop zunanje meje. Čez mejno kontrolo morajo tako vsi potniki, ki vstopajo v schengenski prostor ali izstopajo iz njega, torej tudi tranzitni potniki, ki nadaljujejo potovanje v neschengenske države. Dosedanji režim bo še naprej veljal tudi na relaciji Ljubljana -London, saj Velika Britanija ni članica schengenskega prostora in bo zato za potnike to pomenilo, da s tem poletom zapuščajo schengensko območje in bodo morali opraviti tudi mejno kontrolo. Enako velja za potovanje v Irsko, Bolgarijo, Romunijo in na Ciper, ki so prav tako članice EU, a še niso v schengenskem območju.

 Zvočni posnetek izjave Zmaga Skobirja (mp3) 

Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, Zmago Skobir, je ob tem povedal, da je odprava mejne kontrole na notranjih letih pomemben korak, saj so letalski potniki vedno bolj zahtevni in kritični, ko se srečajo z zapletenimi administrativnimi in varnostnimi postopki. "Slovenija deli enotni domači trg Evropske unije in enotni prostor podpisnic schengenskega sporazuma v vseh pogledih - tržnih in administrativnih. Z odpravo mejne kontrole na notranjih letih smo si od danes naprej prebivalci držav članic schengenskega območja bližje. Prepričan sem, da bo vstop v schengensko območje za nas imel pozitivne poslovne učinke, saj so vstop v EU, prevzem evra in odprava mejne kontrole na notranjih mejah za nas priložnost za hitrejše in znatnejše povečevanje števila potnikov in količine oskrbljenega tovora." Po Skobirjevih besedah je Aerodrom Ljubljana v gradnjo 1. faze novega potniškega terminala, ki je bil odprt julija lani in ki omogoča delitev potniških tokov v skladu s schengenskimi standardi, vložil 18 milijonov evrov sredstev.