Leta 1970 so na Danskem in v Nemčiji začeli proučevati možnosti, kako bi cestni promet učinkoviteje urejali in nadzorovali. Prometni oddelek danske državne policije je tako leta 1979 pričel s preizkušanjem prvega ProVida sistema v policijskem vozilu. Prva odmevna uporaba tega sistema je bila opravljena leta 1982, med obiskom francoskega predsednika Mitteranda na Danskem.
Po 20-ih letih uporabe v cestnem prometu, je sistem vpeljan tudi pri nas.
Sistem ProVida 2000 danes med drugimi uporabljajo: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Irska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Poljska, Španija, Švedska, Švica, ....
Pravna osnova za uporabo sistema ProVida 2000 v Sloveniji
Pravna podlago za uporabo video sistema za nadzor prometa predstavljajo:
- Zakon o policiji;
- Zakon o varnosti cestnega prometa in
- Zakon o prekrških
ZAKON O POLICIJI
54. člen Zakona o policiji določa, da smejo policisti pri zbiranju osebnih in drugih podatkov, namenjenih za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj, ter za identifikacijo kršiteljev oz. storilcev, uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, ter video in audio snemanje. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in pri uporabi tehničnih sredstev za fotografiranje, ter video in audio snemanje policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo določene naloge.
ZAKON O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
Zakon o varnosti cestnega prometa v 4. odstavku 28. člena določa, da omejitve hitrosti, določene z zakonom, ne veljajo za vozila policije, opremljena s posebno napravo za ugotavljanje hitrosti, kadar opravljajo nadzor cestnega prometa in kadar je to nujno zaradi zagotavljanja varnosti cestnega prometa.
ZAKON O PREKRŠKIH
Zakon o prekrških v 105. določa, da mora predlog za uvedbo postopka o prekršku med drugimi podatki navajati tudi dokaze, na podlagi katerih lahko sodnik za prekrške po resnici in popolnoma ugotovi vsa dejstva za izdajo zakonite odločbe (načelo materialne resnice).
Če gre za prekrške za katere je predpisana samo denarna kazen v določenem znesku (241. člen Zakona o prekrških), izterjajo policisti takoj na kraju prekrška tako kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku. Pri tem morajo nedvomno zaznati prekršek in pri ugotavljanju vseh okoliščin in dejstev biti nedvomno prepričani, da je določena oseba prekršek tudi storila.
Sistem ProVida 2000 je sestavljen iz kvalitetne barvne videokamere, glavne enote z LCD prikazovalnikom, daljinsko upravljalno-komandnega dela (PolicePilot) in videorekorderja za arhiviranje posnetkov nadzora prometa. Sistem omogoča tudi zapis audio signala na video trak, ki ga policist izreče kot komentar, ob izvajanju nadzora prometa in ugotavljanju kršitev cestno prometnih predpisov. Poleg teh video in avdio arhiviranih signalov, pa imamo na video traku še vrsto podatkov, kot so: ura, datum, identifikacijska številka policijske patrulje, števec video okvirjev, pozicija zoom funkcije na video kameri, prikaz lastne hitrosti in povprečne hitrosti posredno izračunane na podlagi meritev časa in prevožene poti. Vsi ti podatki in video slika so prikazani tudi na LCD prikazovalniku, ki je pripomoček policistu za nastavitev sistema, nastavitev zornega kota kamere in kot prikazovalnik posnetega dogajanja v cestnem prometu po opravljenem snemanju (npr. po ugotovljeni kršitvi cestno prometnih predpisov - prehitevanje po desni, ima policist možnost kršitelju predvajati posnetek prekrška).
Slika 1: LCD prikazovalnik, PolicePilot in kamera sistema ProVida 2000
Slika 2: Osrednja enota sistema ProVida 2000
Sistem ProVida 2000 omogoča štiri načine posrednega merjenja povprečne hitrosti:
- merjenje povprečne hitrosti (posredno) pri parkiranem patruljnem avtomobilu z meritvijo časa pri znani razdalji;
- merjenje povprečne hitrosti (posredno) pri premikajočem se patruljnem avtomobilu z meritvijo časa pri znani razdalji;
- merjenje povprečne hitrosti (posredno) pri premikajočem se patruljnem avtomobilu s hkratno meritvijo časa in razdalje;
- merjenje povprečne hitrosti (posredno) pri premikajočem se patruljnem avtomobilu z meritvijo časa in meritvijo razdalje.
Osnovni namen uporabe sistema v policiji
- povečati učinkovitost nadzorstvene funkcije policije na slovenskih cestah;
- za različne preventivne namene;
- povečati pričakovanje potencialnih cestnoprometnih kršilcev, da bodo ob storitvi prekrška odkriti in kaznovani;
- povečati policijske aktivnosti na področjih, kjer je bila le-ta zaradi tehnične opreme in težav z dokazovanjem omejena (vožnja na prekratki varnostni razdalji, prehitevanje po desni strani na AC in HC, kršitve voznikov in pešcev na prehodih za pešce v nesemaforizizanih križiščih, itd.);
- povečati policijsko nadzorstvo na slovenskem cestnem križu in na prometno najbolj izpostavljenih odsekih slovenskih cest in mestnih ulic;
NOBENEGA DVOMA OZ. OVIRE NI, DA NADZOR S SISTEMOM PROVIDA 2000 NE BI BIL UČINKOVIT.
Ustavljanje vozila
Ustavljanje s pomočjo svetlobne table
Policista ustavita kršitelja cestno prometnih predpisov tako, da uporabita predpisane znake, prehitita vozilo kršitelja in s pomočjo svetlobne table, na kateri vključita STOP POLICIJA , ustavita kršitelja. Če takojšnje ustavljanje kršitelja zaradi varnosti ni mogoče, pa policista vključita napis POLICIJA, VOZITE ZA MENOJ in vozilo ustavita na prvem primernem mestu. Policista pa lahko o kršitelju obvestita najbližjo policijsko patruljo, ki kršitelja ustavi. Postopek vedno izvedeta policista, ki sta kršitev ugotovila.
Ustavljanje z modro lučjo in zvočnim signalom
Policist vozi za vozilom, ki ga želi ustaviti in prižge modre utripajoče ali vrteče se luči, ter uporabi kratek zvočni signal s sireno. Voznik, za katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, mora postopno zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu vozišča. Voznik in potniki v ustavljenem vozilu ne smejo izstopiti, dokler jim policist tega ne dovoli.
Voznik ne sme nadaljevati vožnje, da bi poiskal primerno mesto za ustavljalnje, ampak mora takoj ustaviti.
Svetlobna tabla
Svetlobna tabla v policijskem vozilu je elektronski prikazovalnik, na katerem lahko policist izpiše statično ali tekoče (premikajoče se) sporočilo drugim udeležencem v cestnem prometu. Sporočilo lahko vsebuje do 10 črk v treh vrsticah, ki se izmenično prižigajo na zaslonu. Na voljo so naslednji ukazi:
|
Slika 3: Svetlobna tabla LCD prikazovalnik
|
Na LCD prikazovalniku glavne enote sistema ProVida 2000 se prikazuje slika udeleženca, čas in razdalja, hitrost patruljnega avtomobila, razdalja, ki jo je patruljno vozilo opravilo, položaj zoom kamere, števec okvirov slik, datum, čas in identifikacijska številka policijske patrulje ter način uporabe PolicePilot-a, hkrati pa je izračunana (iz podatka o času in prevoženi razdalji) in prikazana tudi povprečna hitrost udeleženca. Vse skupaj je posneto tudi na videokaseto.
Slika 4: LCD prikazovalnik v avtomobilu, ki policistu v avtomobilu posreduje vse potrebne informacije
Slika 5: LCD prikazovalnik in snemalna enota na motornem kolesu, ki policistu in kršitelju posreduje informacije v zvezi s kršitvijo
Uporaba sistema ProVida 2000
Policisti morajo ravnati z videosistemom ProVida 2000 strokovno, profesionalno in korektno, pri uporabi pa paziti na lastno varnost, varnost drugih udeležencev v prometu in na varnost premoženja. Policisti vozniki imajo ustrezno potrdilo varne vožnje, s katerim dokazujejo, da so sposobni za varno vožnjo, policisti, ki upravljajo videonadzorni sistem, pa imajo potrdilo o uspešnem usposabljanju za uporabo video nadzornega sistema za nadzor prometa.
Potrdilo o usposobljenosti pridobijo policisti, ki se udeležijo in uspešno zaključijo usposabljanje po posebnem programu, ki zajema naslednja področja:
- Pravna podlaga uporabe videonadzornih naprav;
- Predstavitev uporabe in načina delovanja naprave;
- Praktičen prikaz delovanja in uporabe videonadzorne naprave;
- Preizkus znanja pred komisijo.
V slovenski policiji ima potrdilo o usposobljenosti za uporabo video nadzornega sistema za nadzor prometa 93 policistov s prometnih policijskih postaj in Specializirane enote za nadzor prometa.
Policijsko delo je z uporabo sistema ProVida 2000 učinkovitejše predvsem na tistih področjih, ki jih zaradi težav z dokazovanjem pred uporabo tega sistema, ni bilo mogoče uspešno nadzirati oziroma ukrepati zoper kršitelje, ki so storili določen prekršek. Zaradi tega bo delo policije s sistemom ProVida 2000 usmerjeno predvsem v odkrivanje kršitev, ki jih z običajnimi policijskimi ukrepi ni mogoče uspešno in učinkovito odkrivati oziroma dokazovati, npr. vožnja na prekratki varnostni razdalji, nadzor hitrosti na avtocestah, prehitevanje v primeru, če smerno vozišče za vožnjo vozil iz nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje (“v škarje”) ipd.
Dosedanje izkušnje in analize opravljenega dela s sistemom Provida 2000 kažejo pozitivne trende tako glede uporabnosti, kot tudi učinkovitosti tovrstnih naprav v policiji. Dejstva potrjujejo med drugim tudi statistični podatki o ukrepih policije z videonadzornim sistemom na območju Policijske uprave Maribor, kjer so s to napravo v letu 2000 ugotovili 3682 prekoračitev hitrosti, 762 kršitev neuporabe varnostnih pasov, 580 prehitevanj v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa in 480 kršitev, v katerih vozniki niso upoštevali cestno prometnih pravil glede strani oziroma smeri vožnje. Skupno so v tem letu ugotovili 7311 najrazličnejših kršitev cestno prometnih predpisov.
Tehnični podatki o vozilih
S sistemom ProVida 2000 je v slovenski policiji od 3. aprila 2001 opremljenih sedem osebnih avtomobilov in eno motorno kolo. Število in glavne značilnosti vozil v oziroma na katerih je vgrajen sistem ProVida 2000:
- Trije osebni avtomobili ALFA ROMEO 2.5 6V z delovno prostornino 2492 ccm in močjo motorja 140 KW;
Slika 6: Alfa Romeo 2.5 6V
- Dva osebna avtomobila OPEL VECTRA 2.6 V6 z delovno prostornino 2507 ccm in močjo motorja 125 KW;
Slika 7: Opel Vectra 2.6 V6
- VOLKSWAGEN GOLF GTI z delovno prostornino 1781 ccm in močjo motorja 110 KW
Slika 8: Volkswagen Golf GTI
- VOLKSWAGEN PASSAT 2.8 4M z delovno prostornino 2771 ccm in močjo motorja 142 KW;
Slika 9: Volkswagen Passat 2.8 4M
- Motorno kolo BMW R 850 RT z delovno prostornino 848 ccm in močjo motorja 54KW;
Slika 10: BMW R 850 RT
Osebni avtomobili, ki so bili opremljeni s sistemom ProVida 2000, bodo od 3. aprila 2001 v uporabi za nadzor in urejanje cestnega prometa - za civilno patruljiranje. Pionirsko delo s sistemom ProVida 2000 v slovenski policiji so opravili naslednji avtomobili:
- OPEL VECTRA1.8 IGL PLUS z delovno prostornino 1799 cm3 in močjo motorja 85 KW;
Slika 11: Opel Vectra 1.8 IGL PLUS
- VOLKSWAGEN GOLF V5 z delovno prostornino 2324 cm3 in močjo motorja 110 KW
Slika 12: Volkswagen Golf V5
- FORD-D MONDEO 2.5 V5 z delovno prostornino 2544 cm3 in močjo motorja 125 KW.
Slika 13: Ford Mondeo 2.5 V5