Javna agencija RS za varnost prometa (AVP) je včeraj, 10. februarja 2022, v okviru nacionalne preventivne akcije za večjo varnost tovornih vozil in avtobusov, ki poteka do 13. februarja, pripravila webinar. Spletni dogodek je združil strokovnjake s področja gospodarskih vozil; med njimi je sodeloval tudi predstavnik Policije.
Vabljeni k ogledu videoposnetka webinarja, saj ponuja celosten vpogled v problematiko voznikov gospodarskih vozil
Z naraščanjem tovornega prometa narašča tudi število nesreč
"V Sloveniji cestni tovorni promet narašča, z večanjem njegovega obsega se povečujejo tudi možnosti za nastanek neljubih dogodkov na cestah. Veseli me, da se povezujemo, saj bomo le tako dosegli pomembne premike na področju varnosti gospodarskih vozil, s tem pa tudi varnosti vseh drugih udeležencev v prometu," je uvodoma izpostavil direktor agencije Jože Hribar.
Sodelujoči na spletnem webinarju. Z leve: mag. Ivan Kapun, Jože Hribar, Dragica Sternad Pražnikar, Peter Pišek in Boštjan Paušer
Najpogostejši izgovori voznikov glede pritrjevanja tovora
Zunanji strokovni sodelavec AVP Boštjan Paušer je opozoril, da od uveljavitve prepovedi prehitevanja tovornih vozil na levem voznem pasu prihaja do daljših kolon tovornih vozil na desnem voznem pasu, zato je nujno vzdrževanje zadostne varnostne razdalje oz. 2-sekundnega pravila. Pri tem je treba upoštevati vremenske pogoje (mokro cestišče, sneg…) ter možnost vključevanja in izključevanja za ostala vozila. Povedal je, da od 2. februarja 2022 velja nova obveza, da morajo vozniki pri prehodu državne meje na prvem primernem mestu ustaviti in prehod ročno zabeležiti v tahograf.
Spregovoril je tudi o specifikah pritrjevanja tovora. Navedel je tudi najpogostejše izgovore, povezane s pritrjevanjem tovora, kot na primer:
- "Tovor je tako težak, da ga ni treba pritrditi, saj se ne premika."
- "Tovor je tako lahek, da ni treba, da je pritrjen, saj ne bo škode."
- "Saj ne peljem daleč, na tej razdalji se s tovorom ne more zgoditi nič."
Najbolj ponesrečen pa je izgovor, da voznik tovora "ne sme" pritrditi. "To je skorajda tako, kot bi trdili, da se voznik ne sme voziti skladno z omejitvami hitrosti," je bil slikovit Paušer. V evropskih smernicah prepoved pripenjanja tovora ne obstaja, in je kot taka torej obveza vsakega voznika.
"S pritrjevanjem želimo doseči, da se tovor ne premika, saj premikajočemu tovoru sila narašča eksponentno, kar lahko privede do velikih nevarnosti v prometu. Osnovno pritrjevalno sredstvo je pritrjevalni pas, ki mora biti nepoškodovan, nezavozlan, uporabimo pa ustrezna pritrdilna mesta (obroči, zanke ...). Vozniki pogosto uporabljajo protizdrsno gumo, ki pa ne nadomešča pritrjevanja, ampak je le dodaten varnostni element," je poudaril. Predstavil pa je tudi specifike prevoza vozil, hlodovine in nevarnih snovi, kjer je tveganje največje.
Tudi Roadpol opozarja na utrujenost voznikov, ki je žal prepogosto med dejavniki najhujših prometnih nesreč. Oglejte si video ob aktualni vseevropski akciji o varnosti voznikov tovornih vozil in avtobusov
Vozniki tovornih vozil so udeleženci vsake sedme prometne nesreče
Vodja Sektorja prometne policije mag. Ivan Kapun je uvodoma povedal, da sta tokratna akcija in nadzor evropsko usklajena na nivoju Roadpola, evropske mreže prometnih policij. Tovorna vozila in avtobusi imajo v primeru neljubih dogodkov drugače lastnosti, pa tudi veliko mrtvih kotov. Nadzor je zato potreben in koristen, je bil jasen.
Predstavil je statistične podatke, in sicer so bili vozniki tovornih vozil v letu 2021 udeleženi v 2.426 prometnih nesrečah oz. v vsaki sedmi prometni nesreči na slovenskih cestah. Prekrški voznikov tovornih vozil predstavljajo približno 10 odstotkov vseh ugotovljenih prekrškov v cestnem prometu. Med dejavniki so tudi utrujenost voznika, uporaba telefona ali drugih naprav, ki motijo zaznavo in upravljanje vozila. Preobremenjenost tovornih vozil je v gonji za čim večjimi zaslužki žal pogosta in vpliva na slabše vozne lastnosti vozila, kar predstavlja veliko nevarnost za nastanek težjih posledic prometnih nesreč, je še izpostavil.
Za večjo pretočnost bi bilo potrebnih več parkirnih mest na avtocestnem križu, nujno pa je tudi vzpostavljanje reševalnega pasu ob prometnih nesrečah
Predsednik Sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Peter Pišek je poudaril dobro sodelovanje z AVP, Policijo in Gospodarsko zbornico Slovenije. Z vidika infrastrukture je izpostavil nezadostno število parkirnih mest na avtocestnem križu, zato vozniki v primeru vseh zapolnjenih mest parkirajo ob uvozih in izvozih. Tu bo potrebnega še veliko dela, da se zagotovi ustreznost parkirnih mest za vse voznike, ki jih na svoji poti potrebujejo.
Poudaril je tudi pomen ustvarjanja reševalnega pasu v primeru zastojev, saj ta lahko rešuje življenja. Zato tudi redno ozaveščajo svoje člane o pomenu vsakokratnega ustvarjanja reševalnega pasu, pri čemer so domači vozniki s tem večinoma že dobro seznanjeni, pri tujih voznikih pa bo potrebnega še nekaj več dela. "Pretočnost na naših cestah je ključna za uspešno gospodarstvo in varnost vseh udeležencev v prometu," je zaključil.
Naslednjo akcijo Bus & Truck bomo izvedli julija
Javna agencija RS za varnost prometa in Policija bosta akcijo ponovili julija, ko so naše ceste še bolj prometno obremenjene. V času trajanja akcije policija izvaja poostren nadzor nad vozniki tovornih vozil in avtobusov.
Povezane vsebine
Akcija za večjo varnost voznikov tovornih vozil in avtobusov: poostren nadzor od 7. do 13. februarja