Neprilagojena hitrost je še vedno med najpogostejšimi vzroki za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. V ponedeljek, 9. avgusta 2021, se začenja nacionalna preventivna akcija Hitrost, ki bo potekala do 15. avgusta 2021. V tem času bomo policisti preverjali, ali vozite prehitro.

Letos je bilo do 15. julija zabeleženih 1.335 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj, kot v enakem obdobju lani (1.406). A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – letos namreč zaradi neprilagojene hitrosti beležimo že 26 smrtnih žrtev, skoraj toliko, kot v celotnem letu 2020 (27 smrtnih žrtev). Med njimi je bilo največ voznikov motornih koles in voznikov osebnih avtomobilov. Do 20. julija 2021 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovljenih kar 74.522 kršitev s področja hitrosti, to je skoraj 11.000 kršitev več kot v enakem obdobju 2020 (63.614).

Foto: Uroš Modic, AMZS

Od 9. do 15. avgusta poteka nacionalna akcija, policisti bomo preverjali, ali ste prehitri

Policija bo v času akcije po vsej Sloveniji izvedla poostren nadzor hitrosti SPEED, ki je mednarodno usklajen. Nadzor hitrosti pomeni aktivnosti povezane z umirjanjem prometa in je uvod v začetek šolskega leta.

Javna agencija RS za varnost prometa bo v sodelovanju s Policijo in AMZS v petek, 13. avgusta v Centru varne vožnje na Vranskem izvedla dogodek za medije, z namenom ozaveščanja javnosti o pomenu prilagajanja hitrosti danim voznim razmeram. Obenem bodo skupaj opozorili na številne dejavnike, ki vplivajo na varno udeležbo v cestnem prometu. Aktivnosti agencije bodo usmerjene tudi v spletno kampanjo in ozaveščanje. Agencija in Policija znova pozivata: ''Z umirjeno vožnjo prispevajte k varnim potem za vse prometne udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene za našo lastno varnost. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno.''

Video: Le 5 km/h je lahko ločnica med lahkim trčenjem in hudo prometno nesrečo

Neprilagojena hitrost letos terjala že 26 smrtnih žrtev

Med 1. januarjem in 15. julijem 2021 se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1.335 prometnih nesreč. Skoraj polovica teh nesreč (660) je zabeležena v času med petkom in nedeljo.

Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju zaradi neprilagojene hitrosti 1.406 prometnih nesreč, beležimo 5-odstotno zmanjšanje. Vendar pa so bile posledice letošnjih nesreč bistveno težje, saj je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo že 26 oseb. Izmed teh smrtnih žrtev je bilo letos največ, kar sedem, voznikov motornih koles, pet voznikov osebnih avtomobilov, štirje pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili, štirje vozniki tovornih vozil, dva potnika, ter po en voznik mopeda, štirikolesnika, traktorja in en kolesar.

Rahel upad (-6 %) je zabeležen pri lažjih in hudih telesnih poškodbah, prvih je bilo 123, slednjih pa 619. Zaradi neprilagojene hitrosti je bilo sicer največ lažjih telesnih poškodb voznikov osebnih avtomobilov (256), pri kolesarjih (136) in potnikih (96). Pri hudih telesnih poškodbah so letos izpostavljeni kolesarji (35), vozniki motornih koles (25) in vozniki osebnih avtomobilov (24).

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč v starosti med 25 in 34 let

Med povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti v letošnjem letu izstopa starostna skupina od 25-34 let. Udeleženci iz te starostne skupine so povzročili največ, 306 prometnih nesreč, pa tudi največ smrtnih prometnih nesreč, teh je bilo kar sedem. Udeleženci starostne skupine od 45-54 let so povzročili šest smrtnih prometnih nesreč, nad 64 leti pa štiri smrtne prometne nesreče. Največ hudih telesnih poškodb (24) so povzročili udeleženci starostne skupine od 18-24 let, največ lažjih telesnih poškodb pa iz starostne skupine od 25-34 let (149). Zelo zaskrbljujoče pa je, da je bilo kar sedem smrtnih žrtev prometnih nesreč zaradi udeležencev, ki so poleg neprilagojene hitrosti vozili še pod vplivom alkohola. Starost povzročiteljev teh smrtnih prometnih nesreč je bila 22 let, 22 let, 25 let, 32 let, 45 let, 63 let in 65 let.

Letos je Policija od 1. januarja do 20. julija ugotovila skupaj 74.522 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev (letos jih je bilo že 231.150., v enakem obdobju lani 183.277).

Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči

Letos se je 990 (74 %) prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo podnevi, 345 (26 %) pa ponoči. Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. V letu 2020 je bilo od skupaj 2.813 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, 892 zabeleženih ponoči (32 %), v letu 2019 pa je bilo takšnih 1.074 od 3.152 (34 %). Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času. Letos je bilo takšnih prometnih nesreč 31 % (8 smrtnih žrtev), v letu 2020 37 % in v letu 2019 39 %.

Tunelski vid in hitrost vožnje

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko. Zapomnimo si: če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.

Zmanjševanje “ostrega” vidnega polja voznika, glede na večanje hitrosti vožnje, t. i. učinek tunelskega vida.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h, tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10 %, tveganje za smrt pa kar 90 %. Omejitve hitrosti v naseljih, območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji). Video prikazuje, kako hitrost vožnje vpliva na morebitno trčenje.

Agencija za varnost prometa in Policija svetujeta:

• v naseljih bodite pozorni na ranljivejše udeležence, pešce in kolesarje ter upoštevajte omejitev hitrosti;
• zmanjšajte hitrost vožnje v bližini otroških igrišč, šol in vrtcev, domov za starejše ter pred prehodi za pešce;
• na regionalnih cestah in pri zavijanju oz. vključevanju dodatno preverite, ali se ne približuje motorist oz. drugo vozilo;
• ohranjajte ustrezno varnostno razdaljo, da se lahko pravočasno ustavite;
• v slabših pogojih vožnje, v mraku, megli, močnih nalivih, zmanjšajte hitrost zaradi slabe vidljivosti in dejstva, da se na  mokri podlagi zavorna pot podaljšuje;
• čeprav se vam mudi, ne vozite prehitro, raje sporočite, da boste prišli kasneje.

Video: Kako hitrost vožnje vpliva na posledice trčenja: trk pri 50 km/h, 70 km/h in 90 km/h