Slovenska policija že šesto leto zapored uspešno sodeluje v Europolovi mednarodni operaciji - boju proti denarnim mulam, ki nezakonito prejemajo denarna sredstva, povezana predvsem z računalniško kriminaliteto. V tokratni skupni akciji, pod nazivom EMMA6 (The European Money Mule Action), ki je potekala od 15. septembra do 30. novembra 2020, so sodelovale oškodovane finančne institucije in posamezniki iz 26 držav, med njimi, poleg držav iz EU, tudi ZDA, Avstralija in Švica. Operacijo sta koordinirala Europol in Eurojust. V Sloveniji se je iniciativi na področju ozaveščanja javnosti, poleg rednega medletnega sodelovanja, pridružilo tudi Združenje bank Slovenije.

Slovenska policija je v zadnjem obdobju obravnavala večje število denarnih mul. To so storilci, ki na svoje transakcijske račune prejmejo nakazila denarnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Običajno gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phishing) in različne oblike spletnih goljufij (CEO - direktorske goljufije, BEC goljufije - goljufije, povezane s prestrezanjem elektronske poslovne korespondence, nigerijske in ljubezenske goljufije ipd.).

Za denarne mule je značilno, da po prejetju denarnih sredstev opravijo dvige gotovine ali izvršijo prenakazila na druge transakcijske račune, ki so najpogosteje odprti v tujini. Tovrstna dejanja policija običajno obravnava kot kaznivo dejanje pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) ali kot pomoč/sostorilstvo pri storitvi kaznivega dejanja goljufij po 211. členu (KZ-1).

Po podatkih Europola je bilo v celotni operaciji v skupno 1.529 kriminalističnih preiskavah identificiranih 4.031 denarnih mul, od tega jih je bilo prijetih 422. Sodelovalo je več kot 500 bank, zaznanih pa je bilo 4.942 goljufivih transakcij, s čimer se je uspešno preprečilo za preko 33,5 milijona evrov škode.

Slovenska policija je preiskovala 81 zadev, v katerih so bile identificirane denarne mule, zaradi utemeljitve elementov večjega številka kaznivih dejanj goljufije (211. KZ-1), poslovne goljufije (228. člen KZ-1), napadov na informacijske sisteme (221. KZ-1), ponarejanja listin (251. člen KZ-1), zlorab plačilnih kartic (247. KZ-1) in pranja denarja (245. člen KZ-1). Nekatere preiskave so bile začete že pred začetkom obravnavane operacije, vendar so se poostrene aktivnosti policije, predvsem v smislu mednarodnega policijskega sodelovanja, izvajale v času trajanja operacije.

V preiskavah sta bili na območju Slovenije in v tujini skupno identificirani 102 denarni muli, ki so na svoje račune neupravičeno prejele denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, v skupni višini 4,1 milijona evra. Policija je v sodelovanju z Uradom RS za preprečevanje pranja denarja, slovenskimi bankami in tujimi varnostnimi organi uspela začasno zaustaviti in preprečiti oškodovanja slovenskih in tujih fizičnih in pravnih oseb za nekaj več kot 2,1 milijona evra. Med preiskavami je slovenska policija izvedla 12 zaslišanj osumljencev in 4 hišne preiskave, podanih je bilo 47 predlogov za mednarodno pravno pomoč oziroma evropskih preiskovalnih nalogov.

Izhajajoč iz slovenskih kriminalističnih preiskav, gre v večini primerov za denarne mule v tujini, ki so na svoj transakcijski račun neupravičeno prejele sredstva, le ta pa izvirajo iz kaznivih dejanj, povezanih s spletnimi goljufijami na škodo slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Uspešnost tovrstnih preiskav je v veliki meri odvisna od zakonodajnih ureditev posameznih držav ter dobrega mednarodnega policijskega sodelovanja, ki se krepi prav s tovrstnimi skupnimi akcijami.

Obravnavani so bili tudi primeri, ko denarne mule delujejo v Sloveniji. Običajno gre za tuje državljane, ki pri nas odprejo bančne račune z namenom, da nanje prejmejo nakazila denarja, ki izvirajo iz kaznivih dejanj spletnih goljufij, storjenih na škodo tuje fizične ali pravne osebe.

Smo pa pri preiskavah denarnih mul zaznali tudi primere, kjer so se kot denarne mule pojavljali slovenski državljani. V zvezi s tem občane ponovno opozarjamo, da lahko, če niso pozorni, hitro postanejo denarna mula. Že s posredovanjem številke transakcijskega računa neznani osebi na internetu, ki v nadaljevanju na vaš račun posreduje denarna sredstva, ki izvirajo iz kaznivih dejanj, lahko pomeni storitev kaznivega dejanja pranja denarja.

Pomembno je, da se občani zavedajo dejstva, da posameznik, ki na svoj bančni račun prejme denarna sredstva, za katera ve ali pa bi moral in mogel vedeti, da so bila pridobljena s kaznivimi dejanji, nato pa jih na zahtevo take osebe prenakaže na drug transakcijski račun ali jih dvigne v gotovini, jih uporabi pri gospodarski dejavnosti ter s temi dejanji zakrije izvor sredstev, stori kaznivo dejanje pranja denarja.

Občanom še posebej svetujemo:

• Bodite previdni pri ponudbah za delo, ki se ponuja kot lahek in preprost zaslužek, z delom kjer se vse interakcije izvajajo preko spleta.
• Običajno se delo ponuja s pomanjkljivimi oglasi, s slovničnimi pravopisnimi napakami. Če je ponudba za delo predobra, da bi bilo res, je temu verjetno res tako.
• Storilci zahtevajo posredovanje podatkov ali odprtje bančnega računa.

Če ugotovite, da ste že denarna mula, ali da je denarna mula kdo, ki ga poznate, ga nemudoma opozorite na posledice dejanj, skušajte nanj vplivati, da z aktivnostjo preneha in zadevo čim prej prijavi policiji. Več informacij in opozoril o denarnih mulah.