Vprašanja
 

1. Slovenija je osebi izrekla ukrep zavrnitve vstopa. Ali to pomeni, da je tej osebi vstop prepovedan le v Slovenijo ali tudi v druge schengenske države? Kako lahko preverim, ali je zame razpisan ukrep prepovedi vstopa?
2. V Sloveniji sem oddal vlogo za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje, postopek pa še ni končan. Zanima me, ali lahko z veljavno potno listino prestopam državno mejo, dokler postopek še teče?
3. Zanima me, kako varnostni organi ugotavljajo, da se nekdo v državi zadržuje dlje, kolikor je dovoljeno, saj se pri vstopu v državo legitimira samo z osebno izkaznico, v katero se ne da vpisati datuma vstopa. Kakšna je kazen, če državljan EU svojega prebivanja ne prijavi ustreznemu organu v Sloveniji, kadar v njej prebiva 30 dni ali več?
4. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Republiko Hrvaško?
5. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Bosno in Hercegovino?

Odgovori

1. Slovenija je osebi izrekla ukrep zavrnitve vstopa. Ali to pomeni, da je tej osebi vstop prepovedan le v Slovenijo ali tudi v druge schengenske države? Kako lahko preverim, ali je zame razpisan ukrep prepovedi vstopa?

   
   Ukrep prepovedi vstopa, ki ga izreče Slovenija, se vpiše v schengenski informacijski sistem (SIS) in je viden v vseh državah schengenskega prostora. Prepoved vstopa velja za vse schengenske države!

   Vsakdo ima pravico vpogleda v svoje podatke, vpisane v SIS. V ta namen je treba izpolniti poseben obrazec, ki je dostopen na spletni strani informacijske pooblaščenke, in ga poslati na naslov ministrstva.

   • Zahteva za pridobitev osebnih podatkov iz schengenskega informacijskega sisitema (SIS II)

2. V Sloveniji sem oddal pravočasno vlogo za izdajo dovoljenja za začasno oz. stalno prebivanje, postopek pa še ni končan. Zanima me, ali lahko z veljavno potno listino prestopam državno mejo, dokler postopek še teče?
   

   Drugi odstavek 60.a člena Zakona o tujcih (ZTuj-2) določa, da tujec, ki je pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, sme ostati v državi, dokler o njegovi prošnji ni odločeno, o čemer se mu izda posebno potrdilo, ki po poteku veljavnosti dovoljenja za prebivanje velja kot dovoljenje za začasno prebivanje, do dokončne odločitve o prošnji oziroma - v primeru izdaje enotnega dovoljenja ali modre karte EU - do pravnomočne odločitve o prošnji. Potrdilo tujcu ne dovoljuje prehajanja državne meje, razen če je tujec zaprosil za podaljšanje enotnega dovoljenja ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja kot dnevni delovni migrant.

   Prej omenjeno pomeni, da potrdilo ne zamenjuje dovoljenja za prebivanje, s katerim tujec sme prehajati državno mejo.

   Za državljane tretjih držav, ki za vstop in prebivanje v Republiki Sloveniji poleg veljavnega potnega lista potrebuje tudi veljavni vizum (npr. Kosovo), pomeni, da ne morejo prehajati meje s potrdilom o vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, saj le-to ni enakovredno dovoljenju za prebivanje. Zato si mora tak tujec v primeru nujnosti pridobiti ustrezen vizum.

   Za državljane tretjih držav, ki za vstop in prebivanje v Republiko Slovenijo ne potrebujejo veljavnega vizuma (npr. Srbija), pomeni, da lahko prehajajo državno mejo, vendar le pod pogoji, kot jih določa Zakonik o schengenskih mejah oziroma Zakon o tujcih. Ob izpolnjevanju vseh pogojev za vstop lahko brez veljavnega dovoljenja za prebivanje vstopi tujec, če vstopa z namenom, za katerega po zakonu ne potrebuje dovoljenja za prebivanje. Pogoje vstopa ugotavlja policist ob mejni kontroli oz. ob kontroli znotraj ozemlja Republike Slovenije.

3. Zanima me, kako varnostni organi ugotavljajo, da se nekdo v državi zadržuje dlje, kolikor je dovoljeno, saj se pri vstopu v državo legitimira samo z osebno izkaznico, v katero se ne da vpisati datuma vstopa. Kakšna je kazen, če državljan EU svojega prebivanja ne prijavi ustreznemu organu v Sloveniji, kadar v njej prebiva 30 dni ali več?

   
   Zakon o tujcih določa, da državljan EU lahko vstopi v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom ne glede na razlog oziroma namen. Republiko Slovenijo lahko zapusti z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom.

   Državljan EU, ki vstopi v Republiko Slovenijo z veljavno osebno izkaznico ali veljavnim potnim listom, lahko na območju Republike Slovenije brez prijave prebivanja prebiva tri mesece od dneva vstopa v državo. Če želi na območju Republike Slovenije prebivati dlje kot tri mesece, mora pred potekom trimesečnega dovoljenega prebivanja pri upravni enoti, na območju katere prebiva, prijaviti prebivanje (namesto 3 mesecev je od 1. 1. 2015 dovoljeno obdobje 90 dni).

   Za neupoštevanje navedenih določb Zakona o tujcih je predpisana globa v razponu od 200 do 1.200 EUR.

   Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča mora stanodajalec posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijaviti oziroma odjaviti ne glede na trajanje nastanitve. Posameznika, ki je nastanjen v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu.

   Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. in 9.a člena Zakona o prijavi prebivališča, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom.

   Globa za neupoštevanje navedenih določb Zakona o prijavi prebivališča je od 200 do 600 EUR, za tujca.

   Policija, ki preverja zakonitost vstopa in bivanja, lahko od posameznika zahteva dokazila o zakonitosti prebivanja in vstopa v državo. S posameznikom lahko opravi razgovor, iz katerega ugotovi določene podatke o vstopu in času prebivanja, od njega zahteva dokumentacijo, ki dokazuje zakonitost vstopa ali prebivanja (npr. vozovnice, računi, kupljene vinjete). Prav tako posameznika preveri v svojih evidencah, s čimer njegove navedbe potrdi ali ovrže.

4. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Republiko Hrvaško?

   
   Otroci za potovanje v tujino potrebujejo veljaven dokument za prestop državne meje (veljavna osebna izkaznica, veljaven potni list ali drug dokument, ki je priznan kot potovalna listina, npr. potna listina za begunce, apatride, potni list za tujce ipd.). Če gre za take potovalne listine, je treba pri pristojnih hrvaških organih predhodno preveriti, ali jih priznavajo kot veljavne dokumente za prehod meje.

   Otrok, ki v Republiko Hrvaško potuje brez spremstva zakonitega zastopnika, ne potrebuje nobenega slovenskega ali hrvaškega posebnega dovoljenja.

   Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije kljub temu priporoča, da se ob organiziranih skupinskih potovanjih (ekskurzije, letovanja, športne, kulturne in druge prireditve mladoletnikov) še vedno pripravi seznam članov skupine.

5. Katere listine potrebujejo otroci za prehod državne meje z Bosno in Hercegovino?

   
   Dne 13. 5. 2008 je v Bosni in Hercegovini začel veljati nov Zakon o tujcih (Zakon o kretanju i boravku stranaca i azilu), ki opredeljuje potovanje mladoletnih oseb v to državo.

   Tujec, mlajši od 14 let (mladoletnik), ki ima osebni dokument, lahko prestopi mejo BiH v spremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika ali osebe, ki je pooblaščena za njegovo spremljanje in ima podpisano in overjeno pooblastilo staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika. Mladoletnik, ki potuje brez spremstva, mora imeti overjeno soglasje staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika.

   Soglasje ali pooblastilo vsebuje: osebne podatke o mladoletniku in zakonitem zastopniku, osebne podatke o spremljevalcu mladoletnika, če potuje s spremstvom, namen in čas bivanja v BiH, obdobje, za katerega velja soglasje ali pooblastilo, in podpis dajalca. Dokument mora biti sestavljen v enem od jezikov, ki se uradno uporabljajo v BiH, ali v angleščini in overjen pri zapriseženem sodnem tolmaču, če gre za prevod.

   Pri mladoletnem tujcu se šteje, da ima soglasje zakonitega zastopnika, če:

   • potuje z letalom in ima spremno pismo za potovanje mladoletne osebe, ki ga je izdal letalski operater,
   • je udeleženec šolskega izleta in je na seznamu udeležencev, ki ga je overila pristojna šolska ustanova,
   • sodeluje na športni, kulturni ali podobni prireditvi in je na seznamu udeležencev.

   
   Če tujec, mlajši od 14 let (mladoletnik), ne pride v spremstvu enega ali obeh staršev, zakonitega zastopnika ali skrbnika in ne izpolnjuje katere od navedenih zahtev iz tega člena, se zavrne in preda mejni policiji sosednje države, iz katere je poskušal vstopiti v BiH.