V aprilu¹ so policisti obravnavali:

• 14 (13)² prometnih nesreč s smrtnim izidom, kar je za 8 % več kot v enakem obdobju leta 2001,
• 641 (774) prometnih nesreč s telesno poškodovanimi ali za 17 % manj,
• 2.221 (2.703) prometnih nesreč z materialno škodo ali za 18 %.

Posledice teh nesreč:

• 20 (19) mrtvih ali za 5 % več kot v enakem obdobju leta 2001,
• 72 (231) hudo telesno poškodovanih ali za 69 % manj,
• 802 (885) lahko telesno poškodovana, kar je za 9 % manj.

Prometne nesreče in posledice:

Prometna varnost na slovenskih cestah je bila v aprilu v primerjavi z enakim obdobjem leta 2001 boljša (glede na posledice). Število umrlih v prometnih nesrečah se je sicer povečalo, vendar je bilo skupno število hudo in lahko telesno poškodovanih manjše za 22 %. Število prometnih nesreč se je zmanjšalo, milejše pa so tudi posledice (manj telesno poškodovanih)³

Najpogostejši vzroki za smrtne žrtve:

• neprilagojena hitrost - 11 (13),
• neupoštevanje pravil o prednosti 5 (3),
• nepravilna stran oz. smer vožnje - 4 (2).

Neprilagojena hitrost je bila v aprilu največkrat vzrok prometnim nesrečam z najhujšimi posledicami. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta sta se navedenemu vzroku pridružila še neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

Vrsta udeležencev

V prometnih nesrečah so umrli:

• 8 (8) potnikov,
• 8 (5) voznikov osebnih avtomobilov,
• 1 (2) pešec,
• 2 (1) voznika motornega kolesa,
• 1 kolesar, lani nihče.

Struktura žrtev v cestnem prometu kaže na možnost uporabe različnih prevoznih sredstev, kot npr. motorna kolesa in kolesa. Posledice so med navedenimi udeleženci v primerjavi s predhodnimi obdobji hujše, kar je lahko tudi posledica vremenskih razmer.

Mrtvi v prometnih nesrečah glede na kategorijo cest

V aprilu 2002 je bilo mrtvih:

• na glavnih cestah 7 (2),
• v naseljih z uličnim sistemom 6 (2),
• na regionalnih cestah 5 (8),
• v naseljih brez uličnega sistema 1 (3),
• na avtocestah 1 (3).

Prometna varnost je bila glede na posledice boljša na hitrih cestah, lokalnih cestah, avtocestah in naseljih brez uličnega sistema. Boljša je bila na glavnih cestah in naseljih z uličnim sistemom. Na vseh ostalih kategorijah cest se je stanje izboljšalo.

Policisti so v aprilu 2002

• ugotovili 45.732 (49.145/46.156)⁴ kršitev, za katere je predpisana denarna kazen, ali za 7 % manj kot v enakem obdobju preteklega leta,
• ugotovili 7.210 (9.482/9.595) kršitev, za katere je predpisan postopek pri sodniku za prekrške, ali za 24 % manj,
• opozorili 1.427 kršiteljev CPP,
• odredili 13.533 (16.112/12.472) alkotestov ali za 16 % manj, od katerih je bilo 2.585 (3.132) pozitivnih ali za 15 % manj,
• odredili 358 (570/363) strokovnih pregledov ali za 37 % manj, od katerih je bilo 71 (159/204) pozitivnih ali za 55 % manj,
• obravnavali 656 (919/948) kršiteljev cestno prometnih predpisov, ki so imeli nad 1,5 g alkohola /kg krvi, kar je za 29 %,
• obravnavali 144 (229/199) povzročiteljev prometnih nesreč, ki so imeli nad 1,1 g alkohola /kg krvi, kar je za 37 % manj,
• odredili 34 (39/43) izrednih tehničnih pregledov ali za 13 % manj,
• začasno odvzeli 2.333 (2.810/2.806) vozniških dovoljenj ali za 17 % manj,
• zasegli 12 (15/30) motornih koles ali koles z motorjem, kar je za 20 % manj,
• privedli k sodniku 39 (72/58) oseb ali za 24 % več,
• odredili 188 (311/184) strokovnih pregledov zaradi mamil ali za 40 %, od katerih je bilo 13 (69/37) pozitivnih, 6 (27/7) negativnih, 152 (215/140) oseb pa je odklonilo strokovni pregled.

Barometer prometnih nesreč po mesecih

Barometer varnosti na slovenskih cestah prikazuje, da je v zadnjih dvanajstih mesecih od začetka meseca maja 2001 do konca meseca aprila 2002 umrlo 288 ljudi.

Barometer varnosti predstavlja 12-mesečne vrednosti (od 1. 5. 2001 do 30. 4. 2002). Vsak stolpec predstavlja število mrtvih v zadnjih dvanajstih mesecih. Linearna korelacija nam predstavlja razmerje med ciljnim številom mrtvih (ne več kot 210 mrtvih do konca leta 2005) in dejanskim številom umrlih v zadnjih 12-ih mesecih.

Iz prikazanega je razvidno, da je število smrtnih žrtev v stalnem upadu glede na primerljivo obdobje v preteklosti.

Ob tem gre izpostaviti, da je nacionalni cilj opredeljen v predlogu programa varnosti cestnega prometa v Republiki Sloveniji, ki pa je še v vladni obravnavi.

Sektor za cestni promet