Nacionalna enota Europola (Oddelek za mednarodno operativo), ki je sestavni del Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje v Upravi kriminalistične policije, je nacionalna točka za povezavo med Europolom in pristojnimi državnimi organi v Sloveniji: notranjimi organizacijskimi enotami policije, Finančno upravo Republike Slovenije ter Uradom za preprečevanje pranja denarja.

Osnovne naloge Europolove nacionalne enote 

Nacionalna enota:

• posreduje Europolu informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih ciljev, vključno z informacijami v zvezi z oblikami kriminalitete, katerih preprečevanje ali boj proti njim Unija obravnava kot prednostno nalogo,
• zagotovi učinkovito komunikacijo in sodelovanje vseh pristojnih organov z Europolom,
• širi ozaveščenost o dejavnostih Europola,
• pri posredovanju informacij Europolu zagotovi skladnost z nacionalnim pravom.

Slovenski urad za zvezo na sedežu Europola

Del nacionalne enote Europola je tudi slovenski urad za zvezo na sedežu Europola, kjer svoje zadolžitve opravljajo uradniki za zvezo, ki so pripadniki slovenske policije. Uradi za zvezo na sedežu Europola so del enotne platforme, ki združuje predstavnike varnostnih organov iz držav, sodelujočih v okviru Europola, in omogoča hitro in operativno izmenjavo informacij.

Pravni okvir za delovanje Europola

Europol (Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj) je 11. maja 2016 dobil nov pravni okvir, Uredbo o Europolu (2016/794), ki se uporablja od 1. maja 2017.

Večina določb nove uredbe o Europolu, vključno z določbami o obdelavi informacij, se je začela uporabljati 1. maja 2017. Uredba uvaja več sprememb strukture organizacije in načina njenega delovanja, vendar pa bistvo obstoja Europola ostaja nespremenjeno: podpiranje dejavnosti držav članic v boju proti hudim oblikam organizirane kriminalitete, kibernetski kriminaliteti in terorizmu ter pri njihovem preprečevanju. 

Pomembna sprememba, ki jo uvaja novi pravni okvir, je integrirano upravljanje podatkov, ki se nanaša na možnost uporabe informacij, ki jih Europol prejema in zbira za različne namene obdelave.

Druga pomembna sprememba, ki jo uvaja novi pravni okvir, je poudarek na namenih Europolove obdelave informacij. Ta pristop nadomešča sedanji okvir varstva podatkov, ki temelji na sistemih za obdelavo, kot sta Europolov informacijski sistem (EIS) in analitične delovne datoteke.

S tem se omogoča večja prilagodljivost, načrtovanje zmogljivosti za inovativno upravljanje informacij pa je manj odvisno od značilnosti posameznih sistemov. Najpomembneje pa je, da omogoča uporabo informacij za različne namene, kot jih navede lastnik informacij, v enotnem celovitem okolju obdelave. Zato se zanj uporablja splošno poimenovanje koncept integriranega upravljanja informacij.

Informacije se na podlagi nove zakonodaje na Europolu obdelujejo z namenom navzkrižnega preverjanja, strateške ali tematske analize, operativne analize, lažje izmenjave informacij.

Zgodovina

Evropski policijski urad – Europol je bil ustanovljen 7. februarja 1992 ob podpisu Maastrichtskega meddržavnega sporazuma Evropske unije. Začasno je začel delovati 3. januarja 1994, in sicer kot Europol – Služba za droge (ESD). Sprva je bilo njegovo delovanje usmerjeno le v boj proti prepovedanim drogam, postopoma pa so se Europolove pristojnosti širile na druga pomembna področja kriminalitete.

V polnem obsegu je svojo dejavnost začel opravljati 1. julija 1999, potem ko so Konvencijo o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencijo o Europolu) leta 1998 ratificirale vse države članice EU.

1. januarja 2010 se je pravna podlaga Europola spremenila in Konvencijo o Europolu je nadomestil Sklep Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europola), na podlagi katere je Europol postal agencija Evropske unije in je deloval do 1. 5. 2017, ko je začela veljati nova pravna podlaga Europola, Uredba o Europolu (2016/794).

Sedež Europola je v Haagu na Nizozemskem.

Cilji in naloge Europola

Europol podpira in krepi dejavnosti pristojnih organov držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih kaznivih dejanj, ki prizadenejo dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminalitete, ki vplivajo na skupni interes v okviru politike Unije, ter boju proti njim. Europol:

• zbira, hrani, obdeluje, analizira in izmenjuje informacije, vključno s kriminalističnoobveščevalnimi informacijami o kaznivih dejanjih, 
• države članice prek nacionalnih enot brez odlašanja obvešča o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki se nanašajo nanje,
• usklajuje, organizira in izvaja preiskovalne in operativne ukrepe, s čimer podpira in krepi ukrepe pristojnih organov držav članic,
• sodeluje v skupnih preiskovalnih skupinah in predlaga njihovo vzpostavitev,
• zagotavlja informacije in analitično podporo državam članicam v zvezi z večjimi mednarodnimi dogodki,
• pripravlja ocene ogroženosti, strateške in operativne analize ter poročila o splošnem stanju,
• razvija, izmenjuje in spodbuja strokovno znanje o metodah za preprečevanje kriminala, preiskovalnih postopkih ter tehničnih in forenzičnih metodah ter svetuje državam članicam,
• podpira države članice pri čezmejni izmenjavi informacij ter pri čezmejnih operacijah in preiskavah ter pri skupnih preiskovalnih skupinah, med drugim z zagotavljanjem operativne, tehnične in finančne podpore,
• zagotavlja specializirano usposabljanje in pomaga državam članicam pri organizaciji usposabljanja za člane njihovih pristojnih organov,
• sodeluje z organi Unije in z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), zlasti z izmenjavami informacij in zagotavljanjem analitične podpore na področjih v njihovi pristojnosti,
• zagotavlja informacije in podporo strukturam EU za krizno upravljanje ter misijam,
• razvija centre specializiranega strokovnega znanja Unije za boj proti nekaterim oblikam kriminalitete, ki spadajo med cilje Europola, zlasti Evropski center za boj proti kibernetski kriminaliteti;podpira ukrepe držav članic pri preprečevanju oblik kriminalitete in boju proti njim, ki jih omogoča uporaba spleta oziroma se spodbujajo ali storijo z uporabo spleta, kar v sodelovanju z državami članicami vključuje tudi prijavljanje vsebin na internetu, ki omogočajo ali spodbujajo take oblike kriminalitete oziroma se te storijo na podlagi teh vsebin, zadevnim ponudnikom spletnih storitev, ki prostovoljno preverijo, če je prijava v skladu z njihovimi pogoji.

Mandat Europola

Za vključitev Europola v preiskavo zadeve morajo biti izpolnjeni naslednji predpogoji: gre za področje kriminalitete, gre za obseg nalog, za katere je bil Europolu dodeljen mandat, v zadevo so vpletene organizirane kriminalne združbe, zaradi kriminalne dejavnosti pa sta prizadeti ali pa sta v zadevi povezani vsaj dve ali več držav članic.

Hujše oblike kriminalitete, ki so v pristojnosti Europola

Navedene so v prilogi Uredbe o Europolu (2016/794):

• trgovina s prepovedanimi drogami,
• terorizem,
• organiziran kriminal,
• pranje denarja,
• kazniva dejanja, povezana z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
• tihotapljenje priseljencev,
• trgovina z ljudmi, 
• kazniva dejanja, povezana z motornimi vozili,
• umor in huda telesna poškodba,
• nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
• ugrabitev, protipravni odvzem prostosti in jemanje talcev,
• rasizem in ksenofobija,
• rop in velika tatvina,
• nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
• preslepitev in goljufija,
• kaznivo dejanje, ki škodi finančnim interesom Unije,
• trgovanje z notranjimi informacijami in manipulacijami finančnih trgov,
• izsiljevanje in oderuštvo,
• ponarejanje in piratstvo izdelkov,
• ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,

• ponarejanje denarja in plačilnih sredstev,
• računalniška kriminaliteta,
• korupcija,
• nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
• nedovoljena trgovina z ogroženimi živalskimi vrstami,
• nedovoljena trgovina z ogroženimi rastlinskimi vrstami in podvrstami,
• kazniva dejanja zoper okolje, vključno z onesnaževanjem morij z ladij,
• spolna zloraba in spolno izkoriščanje, vključno z gradivom o zlorabi otrok in pridobivanjem otrok za spolne namene,
• genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini.

Kontakti

Publikacije

Fotografska knjiga o Europolu  (v angleščini, avtorji fotografij so tudi slovenski policisti)

Europolova predstavitvena brošura 

Povezane vsebine

Odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj

Uprava kriminalistične policije