Sorodne objave

 

Policisti smo v preteklosti že večkrat opozorili na mnoge primere prijav zlorab spletnega bančništva, plačilnih in kreditnih kartic. Tudi na Policijski upravi Maribor v zadnjem času beležimo porast spletnih zlorab, pri katerih žrtve zaradi naivnosti in želje po hitrem zaslužku tujcem zaupajo dostop do svoje spletne banke in osebnih podatkov.

Digitalna kriminaliteta AdobeStock sasunBughdaryan

Namesto hitrega zaslužka žrtvam žal ostanejo le prazni bančni računi. Storilci nato njihov račun pogosto uporabijo še izvrševanje drugih kaznivih dejanj.

Prevara običajno poteka tako, da tujec po mobilnem telefonu pokliče žrtev in jo v "polomljeni" slovenščini, s tujim naglasom, skuša prepričati, da ima na eni od kriptomenjalnic še vedno nekaj sredstev (npr. od 20.000 do 40.000 evrov denarja) v kriptovalutah. Da bi bila prevara še bolj pristna, žrtvam pokažejo kripto račun, na katerem so shranjena domnevna sredstva. Do tega računa žrtev ne more dostopati.

Policisti pogosto ugotavljamo, da ob osebah, ki so morda kdaj trgovale s kriptovalutami, na tovrstne goljufije nasedajo tudi ljudje, ki s kriptovalutami doslej še niso trgovali, a jih storilci kljub temu uspejo prepričati, da nanje čakajo tovrstna sredstva.

Goljufi žrtve pogosto prepričajo v to, da si na računalnik ali telefon namestijo program za oddaljen dostop, s katerim omogočijo storilcem dostop do te naprave, češ, da naj bi v nasprotnem primeru izgubili kriptosredstva. Ko storilci pridobijo dostop do njihovih naprav, s tem pridobijo dostop tudi do spletne banke in elektronske pošte. V imenu oškodovancev lahko na različnih kriptomenjalnicah in spletni banki odprejo račune in iz njihovih bančnih računov prenesejo denar.

Storilci žrtvam nato pogosto svetujejo, da naprav ne uporabljajo (denimo med 12 in 24 ur) ter ne obiskujejo spletne banke, češ da bo tako transakcija "kriptodenarja" na njihov račun izvršena hitreje. Žal po tem žrtve pogoste ugotovijo, da so jim storilci izpraznili bančni račun in ga morda celo izkoristili za krajo denarja z drugih bančnih računov.

Na PU Maribor v zadnjem mesecu beležimo šestnajst tovrstnih primerov, kjer so si goljufi na tak način protipravno pridobili za skoraj 200.000 evrov nezakonite premoženjske koristi. Nazadnje smo takšno prijavo prejeli včeraj, ko je starejši občan klicatelju zaupal svoje bančne podatke po prepričevanju, da mu bodo vrnili 5.000 evrov, nato pa so mu z njegovega bančnega računa odtegnili okrog 1.300 evrov. V letu 2023 je bilo v Sloveniji do sedaj sicer obravnavanih že več kot 100 primerov s skupno škodo okoli 3,5 milijona evrov.

V policiji zato opozarjamo, da se občani:

  • ne oglašajo na neznane telefonske klice iz tujine,
  • gre lahko tudi za ponarejene slovenske telefonske številke - če prejmejo klic s ponudbami o zaslužku s kriptovalutami, naj nemudoma prekinejo povezavo,
  • na računalnik ali telefon ne nameščajo programov za oddaljen dostop,
  • nikomur ne dovolijo upravljanja z računalnikom ali telefonom,
  • nikomur ne dovolijo dostopa do spletne banke.

Ob morebitnem oškodovanju svetujemo, da zberejo vso razpoložljivo dokumentacijo (elektronsko pošto, podatke o transakcijah, morebitne mobilne številke, naslove elektronske pošte, IP številke) in se za prijavo čimprej obrnejo na najbližjo policijsko enoto ter na svojo banko.

Povezane vsebine

Policija opozarja: telefonski klic z obvestilom o vašem zaslužku s kriptovalutami je goljufija!