V tem tednu je 125 kriminalistov Sektorja kriminalistične policije in policistov PU Maribor ter kolegov s policijskih uprav Ljubljana, Celje in Novo mesto uspešno zaključilo večmesečno mednarodno kriminalistično preiskavo s področja nezakonitih migracij. Zaključne aktivnosti so potekale v sodelovanju z varnostnimi organi Avstrije, Madžarske in Italije, koordinirala pa sta jih Uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi in Europol.

Potek in rezultate preiskave so na današnji novinarski konferenci v Mariboru predstavili: Beno Meglič, vodja Sektorja kriminalistične policije PU Maribor, Damijan Roškarič, vodja Oddelka za kriminalne združbe v Sektorju za organizirano kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije GPU, in Tomaž Pavček, vodja Oddelka za upravljanje meja v Sektorju mejne policije na Upravi uniformirane policije GPU.

Mednarodna hudodelska združba organizirala nezakonite prevoze tujcev

Preiskava je bila usmerjena zoper člane mednarodne hudodelske združbe, ki se je ukvarjala z nezakonitimi prevozi tujcev iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo in iz Srbije preko Madžarske v Avstrijo.

V lanskem letu smo mariborski kriminalisti, na podlagi zaznav policistov z območja Ormoža in Podlehnika ter nadaljnjega zbiranja obvestil, utemeljili razloge za sum, da se hudodelska združba ukvarja z nezakonitimi prevozi tujcev iz Hrvaške preko Slovenije v Italijo. Eden izmed članov združbe je bil pri prevozu 13 tujcev junija lani prijet na območju Policijske uprave Koper, zoper njega pa je bil odrejen pripor.

Na podlagi odredb Okrožnega tožilstva in Okrožnega sodišča na Ptuju smo začeli z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov. Ugotovili smo, da je vodja hudodelske združbe v Sloveniji, 52-letni slovenski državljan iz okolice Ptuja, pri organiziranju in izvrševanju kaznivih dejanj sodeloval z 41-letnim slovenskim državljanom iz okolice Ptuja ter 46-letnim slovenskim državljanom z dolenjskega območja. Slednji je bil, kot rečeno, pred tem prijet na območju Policijske uprave Koper in je po priporu na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. 52-letni vodja hudodelske združbe je s svojima sostorilcema iskal voznike za prevoz tujcev iz Madžarske, z območja ob državni meji s Srbijo, do neposredne bližine državne meje z Avstrijo. Prevozov iz Hrvaške po Sloveniji zaradi prevelike nevarnosti prijetja s strani policije niso več opravljali.

Ugotovljeno je bilo še, da je vodja hudodelske združbe sodeloval tudi z organizatorji z območja Grčije in Srbije. Organiziral je prevoze večjega števila tujcev v večjih kombiniranih vozilih, hkrati pa so prevažali celo po 37 tujcev, s čimer so jih izpostavili nevarnosti za njihovo življenje in zdravje. Tujce, ki so pred tem s pomočjo vodičev nezakonito prestopili državno mejo iz Srbije v Madžarsko, so po nezakonitem prehodu na območju državne meje prevzeli v vozila in jih odpeljali po Madžarski, vse do neposredne bližine državne meje z Avstrijo, kjer so jih odložili. Tujci so nato peš nezakonito prestopili državno mejo v Avstrijo. Tam so se predali policistom in v postopkih zaprosili za mednarodno zaščito ter bili nastanjeni v nastanitvene objekte, od koder je hudodelska združba nadaljevala z njihovim nezakonitim prevozom v smeri njihovih ciljnih držav. Prevzeli so jih drugi člani hudodelske združbe, ki so jih odpeljali naprej v različne države Evropske unije.

V času kriminalistične preiskave so v najmanj 16 uspešno izvedenih prevozih prepeljali skupno najmanj 212 tujcev. Tujci so za pot od Srbije do Avstrije morali po osebi plačati okrog 5.000 evrov, za celotno pot iz matične do ciljne države pa od 15.000 do 20.000 evrov. Hudodelska združba je tako za prevoze od Srbije do Avstrije pridobila najmanj 100.000 evrov, za celotno pot pa najmanj 3.180.000 evrov protipravne premoženjske koristi.

Hudodelska združba je svojo dejavnost oglaševala tudi na družbenih omrežjih, s čimer je želela pridobiti čim več tujcev, ki bi jim plačali za nezakoniti prevoz iz Srbije v Avstrijo. V ta namen so kot dokazila objavljali posnetke uspešno opravljenih prevozov.

Ob že omenjenem članu združbe, ki je bil v času kriminalistične preiskave prijet v Sloveniji, sta bila še dva izmed njih pri prevozu tujcev prijeta na Madžarskem, in sta še vedno v njihovem priporu.

V zaključnih aktivnostih je sodeloval tudi predstavnik Europola. V sklopu hišnih preiskav je bilo zaseženih več kosov orožja, in sicer avtomatska puška, polavtomatska pištola, dušilci zvoka, lovska puška z nameščeno optično napravo in preko 2.300 kosov različnih vrst streliva, približno 9 kg posušenih rastlinskih delcev in okrog 10 gramov bele praškaste snovi, za katere sumimo, da gre za prepovedano drogo, elektronska tehtnica, nedovoljene snovi v športu, denar in elektronske naprave.

Skupno je različnih kaznivih dejanj osumljenih 13 oseb, med temi:

• kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države (308. čl. KZ-1) je osumljenih 12 oseb, med temi 10 državljanov Slovenije (med temi 1 državljanka Slovenije) in državljana Srbije ter Bosne in Hercegovine
• kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog (186. čl. KZ-1) je osumljenih 5 državljanov, starih od 41 do 68 let,
• kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom (307. čl. KZ-1) pa državljana Slovenije, stara 48 in 68 let.

Izmed obravnavanih osumljencev je bilo 5 osumljencev v preteklosti že obsojenih za različna kazniva dejanja premoženjske kriminalitete in kazniva dejanja z elementi nasilja.

Zaradi utemeljenega suma storitve:

• 22 kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1,
• 6 kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu KZ-1 in
• dveh kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom po 307. členu KZ-1

je bila kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo podana zoper 13 osumljencev. Od tega je bilo 5 osumljencev privedenih k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper štiri odredil pripor, zoper enega pa hišni pripor.

Problematika nezakonitih migracij ena od prioritetnih nalog slovenske policije

Slovenska policija izvaja vse potrebne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nezakonitih migracij, med katerimi je tudi odkrivanje organiziranih hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem nezakonitih migrantov. Problematika nezakonitih migracij je ena od prioritetnih nalog slovenske policije. Pri tem velik poudarek namenjamo mednarodnemu sodelovanju, tako sodelovanju z Europolom kot tudi s sosednjimi državami, drugimi državami EU in državami Zahodnega Balkana. Slovenija na t. i. zahodni balkanski poti še vedno ostaja tranzitna država, nezakonite migracije pa so usmerjene proti Italiji, Avstriji in drugim državam EU.

Trend tihotapstva ljudi ob vstopu Hrvaške v schengensko območje bistveno ne odstopa od zaznane problematike preteklih let. V letu 2022 je policija obravnavala 242 (177) dogodkov, v katerih je bilo prijetih 301 (233) tihotapcev z ljudmi (najpogosteje iz Srbije, Slovenije, Romunije, Ukrajine, BIH, Italije, Hrvaške), skupaj z 2.187 (1.343) nezakonitimi migranti z območja Bangladeša, Indije, Pakistana, Afganistana, Maroka, Iraka, Irana, Turčije, Rusije, Kube.

Letos je policija obravnavala 12 dogodkov (v enakem obdobju lani 20), v katerih je bilo prijetih 15 tihotapcev ljudi (15 tujcev) s skupaj 77 (71) nezakonitimi migranti. Državljani Slovenije kot tihotapci z ljudmi niso bili obravnavani.

S tihotapstvom ljudi se običajno ukvarjajo mednarodne hudodelske združbe, ki po ozemlju Slovenije iz držav Zahodnega Balkana v druge države EU tihotapijo nezakonite migrante. Koncept dela policije na področju tihotapstva ljudi je tako usmerjen tudi v identifikacijo hudodelskih združb in povezanih posameznikov. Ugotavljamo, da hudodelske združbe pri tem uporabljajo različne načine tihotapstva, od prevozov v osebnih vozilih oziroma prirejenih prostorih kombiniranih vozil do tihotapstva v tovornih vozilih.

V letu 2023 policija ni obravnavala tihotapcev z ljudmi, ki bi tujce na nezakonit način spravljali preko notranje zelene meje EU na ozemlje Slovenije.

V zvezi z bojem zoper tihotapstvo z ljudmi oziroma zoper mednarodne hudodelske združbe, ki izvršujejo navedena kazniva dejanja, se slovenska policija povezuje z drugimi (ciljnimi) državami EU ter z državami Zahodnega Balkana.

V policiji se zavedamo, da je za učinkovito preprečevanje nezakonitih migracij ter boj zoper tihotapstvo z ljudmi in s tem povezano organizirano kriminaliteto potrebno usklajeno sodelovanje držav, zato glede na to nenehno krepimo mednarodno sodelovanje z državami na zahodno-balkanski poti in vsemi sosednjimi državami, pri tem pa so naše dejavnosti usmerjene v izmenjavo informacij, sodelovanje in izvedbo skupnih dejavnosti.

Tudi po vstopu Hrvaške v schengensko območje uspešni pri odkrivanju in preprečevanju nedovoljenega prehajanja meja

V lanskem letu, torej v letu pred vstopom Hrvaške v schengensko območje, je slovenska policija obravnavala več kot 32.000 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo. Med njimi so bili najpogosteje državljani Afganistana in Burundija. Trend nedovoljenih prehodov državne meje je naraščal do lanskega oktobra, ko je dosegel vrh. Od takrat se število nedovoljenih prestopov zmanjšuje. Razlog za to so nedvomno hladni meseci, pa tudi sprememba vizumske politike v državah Zahodnega Balkana. Vlada Republike Srbije je namreč 20. oktobra 2022 sprejela odločitev o preklicu odprave vizumske obveznosti za državljane Burundija in Tunizije ter 1. januarja 2023 za državljane Indije. Ravno državljani Burundija in Indije so bili v lanskem letu takoj za državljani Afganistana najpogosteje obravnavani tujci, ki so nedovoljeno prestopali našo južno mejo.

Ne glede na omenjeno smo januarja letos, po vstopu Hrvaške v schengensko območje, ko je slovenska policija prenehala z varovanjem državne meje na meji s Hrvaško in začela izvajati t. i. izravnalne ukrepe, uspešno odkrila skoraj 2.500 tujcev, ki so nedovoljeno prestopili notranje meje. 95 odstotkov teh je bilo odkritih po prestopu meje s Hrvaško. Prijeti tujci prihajajo iz 63 različnih držav, najpogosteje pa iz Afganistana, Indije in Maroka.

Slovenski policisti nadaljujemo z izvajanjem izravnalnih ukrepov ter uspešnim odkrivanjem in preprečevanjem nedovoljenega prehajanja meja. Kljub temu, da je trenutno trend nedovoljenih prestopov v upadu, je bilo v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim januarjem pri nedovoljenem prestopu državne meje odkritih 250 odstotkov več tujcev.

Povezane vsebine

Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami