Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je s svojim delom začel 1. januarja 2010, in sicer z namenom učinkovitejšega in uspešnejšega odkrivanja in pregona najhujših oblik gospodarskega kriminala, korupcije in ostalih resnih oblik kriminalitete. Rezultate delovanja urada v prvem letu po ustanovitvi je danes, 27. januarja 2011, predstavil njegov direktor mag. Harij Furlan.
Zvočni posnetek (mp3)
Ugotovitev, da v Sloveniji na področju odkrivanja in pregona gospodarskega kriminala nismo bili dovolj učinkoviti, je bila izhodišče pri oblikovanju zasnove NPU. Proces oblikovanja NPU je sledil zastavljenim ciljem, to je ustrezni organiziranosti, izboljšanemu sodelovanju med institucijami, ustrezni pravni podlagi za delo, zagotavljanju strokovne usposobljenosti kadrov, ustreznim materialnim in tehničnim pogojem za delo, ustrezni kadrovski politiki in izvajanju neodvisne kriminalitetne politike.
Medresorska delovna skupina, ustanovljena s sklepom Vlade RS, ki je imela nalogo izvesti strokovno koordinacijo in pripraviti normative in institucionalne reforme na področju omejevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in korupcije ter povečanje zasega in odvzema protipravne premoženjske koristi, je v projektu zapisala, da se bo projekt Ustanovitve nacionalnega preiskovalnega urada odvijal dve leti in zaključil konec leta 2011. Ena izmed aktivnosti Medresorske delovne skupine je tudi sprotna evalvacija projekta, ki naj omogoča korekcije še v fazi razvoja samega projekta. Prva evalvacija dela in implementacije NPU je namenjena pridobivanju povratnega odziva od zaposlenih in institucij, ki sodelujejo z NPU. Na podlagi zaznanih pomanjkljivosti bodo izoblikovani predlogi rešitev za optimizacijo delovnega procesa.
NPU je takoj po ustanovitvi začel s prevzemanjem preiskovanja kaznivih dejanj s svojega delovnega področja in v letu 2010 preiskoval skupno 17 kompleksnih zadev. Na področju gospodarske kriminalitete in korupcije je zbiral obvestila zaradi suma storitve 68 kaznivih dejanj, največkrat za kazniva dejanja, kot so zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zloraba uradnega položaja ali pravic, pranje denarja, goljufija na škodo Evropskih skupnosti, izdaja ali neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti, davčna zatajitev, jemanje podkupnine, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, dajanje koristi za nezakonito posredovanje. V 23 primerih je NPU na pristojna državna tožilstva podal kazenske ovadbe zoper 73 osumljencev (statistični podatki še niso dokončni), medtem ko je v dveh primerih na državno tožilstvo podal poročili. NPU je takoj po ustanovitvi začel tudi s preiskovanjem nepreiskanih umorov in organizirane kriminalitete v sodelovanju z različnimi sektorji kriminalistične policije.
NPU je v okviru obsežnih finančnih preiskav identificiral različno premoženje osumljencev kaznivih dejanj in premoženje oseb, na katere je bilo to premoženje preneseno. V vseh primerih so bile podane pobude za začasno zavarovanje protipravno pridobljene premoženjske koristi. Sodišča so v zadevah, ki jih obravnava NPU, s sklepom začasno zavarovala za 5,3 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. V večini primerov je bilo zavarovano premoženje v nepremičninah (stanovanjske hiše, zemljišča, gozdovi), gotovini in v vrednostnih papirjih. Poleg tega smo lani na različna državna tožilstva v Sloveniji podali pobude za začasno zavarovanje protipravne premoženjske koristi v višini, ki presega 5,5 milijona evrov. O teh pobudah državna tožilstva še odločajo. Danes je NPU podal še eno pobudo za začasno zavarovanje protipravne premoženjske koristi v višini 6 milijonov evrov. V dobi hitrega globalnega poslovanja in skoraj neomejenih možnosti hitrih prenosov gotovine, lastništva vrednostnih papirjev, nepremičnin, premičnin je to zagotovo ukrep, s katerim preprečimo, da bi se premoženje preneslo na tretje osebe, skrilo ali uporabilo za nadaljnjo kriminalno dejavnost.
NPU je svoje aktivnosti izvajal v sodelovanju z različnimi okrožnimi državnimi tožilstvi in skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pri Vrhovnem državnem tožilstvu. NPU si bo še naprej prizadeval, da bodo tožilci pri preiskovanju kaznivih dejanj vključeni že v najzgodnejšo fazo postopka, to je v fazo osredotočenosti suma. Pri tem mora ostati osnovno vodilo sodelovanja dejstvo, da je policija organ preiskovanja in odkrivanja, tožilstvo pa organ pregona in odločanja. Sodelovanje z državnim tožilstvom je zadovoljivo. V primeru, ko smo na podlagi informacije, posredovane s strani protikorupcijske komisije, skupaj s Skupino preiskovali sum storitve kaznivega dejanja s področja korupcije, ki ga je osumljen državni tožilec, je bilo to sodelovanje še posebej dobro, saj so se na odklonski pojav različni državni organi odzvali nemudoma in skupaj. V posameznih primerih pa na strani državnega tožilstva prihaja do zamud, predvsem pri posredovanju odgovorov na podane predloge za uvedbe prikritih preiskovalnih ukrepov in pri podani pobudi za ustanovitev specializirane preiskovalne skupine. Za še uspešnejše delo si želimo še intenzivnejšega sodelovanja s strani državnega tožilstva in njihovih hitrejših odzivov na naše predloge, se pa zavedamo, da zaradi bistvenega povečanega obsega kriminalitete prihaja do preobremenjenosti tako policije kot tožilstva.
Od začetka delovanja je bilo zaznati zelo odprt in pozitiven odnos pri izmenjavi informacij med NPU in ostalimi sodelujočimi, ki je potekal nemoteno in v resnično kratkih rokih, ki jih narekuje priprava zahtevanih odgovorov. Najintenzivnejše sodelovanje v letu 2010 je NPU imel z Uradom za preprečevanje pranja denarja, Davčno upravo RS, Računskim sodiščem RS in Komisijo za preprečevanje korupcije. S temi organi je bilo sodelovanje profesionalno, korektno in uspešno. Realiziran je bil podpis sporazuma z Davčno upravo Republike Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije in Uradom RS za preprečevanje pranja denarja. V načrtu je še podpis sporazuma z Uradom RS za varstvo konkurence.
Trenutno so v NPU zaposleni direktor urada, pomočnik direktorja urada, pet vodij preiskav, 45 preiskovalcev, ostalo je administrativno-tehnično osebje. V letu 2011 bodo izvedeni postopki za dokončno popolnitev NPU z zunanjimi strokovnjaki in strokovnjaki s specialističnimi kriminalističnimi znanji. V projektu ustanovitve NPU je bila posebna pozornost namenjena tudi zagotavljanju ustrezne usposobljenosti preiskovalcev NPU.
NPU bo tudi v prihodnje predlagal ustanovitev specializirane preiskovalne skupine v primerih preiskovanja zahtevnega gospodarskega kriminala, ki bi zahtevali dlje časa trajajoče, usmerjeno delovanje več državnih organov in institucij, predvsem s področja davkov, finančnega poslovanja in vrednostnih papirjev, pod vodstvom državnega tožilca. Boj zoper resni kriminal zahteva multidisciplinaren pristop in krepitev sodelovanja med vsemi inštitucijami. Prednostna naloga NPU v prihodnje bo tudi uspešen odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi storilcem kaznivih dejanj, pri čemer bi tudi v Sloveniji veljalo slediti priporočilom evropskih nadzornih institucij in že uveljavljeni praksi večine evropskih držav glede pravila o razširjeni zaplembi premoženja. Zato so pri teh ukrepih nujne prilagoditve zakonodaje, pa tudi dodatna skupna usposabljanja za preiskovalce, državne tožilce in sodišča z namenom krepitve znanj o načinih za uporabo tega ukrepa v predkazenskem postopku.