Avto-moto zveza Slovenije že tretje leto zapored organizira izbor Najboljši za volanom, s katerim bo Slovenija maja letos dobila najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika. AMZS in partnerji izbora so letošnje novosti in podrobnosti predstavili na včerajšnji novinarski konferenci v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

V prvi fazi izbora, od 14. februarja do 17. marca 2019, AMZS vabi mlade voznike in voznice do 24. leta starosti, da opravijo test oziroma preskus znanja na www.najboljsizavolanom.si. Test vključuje poznavanje cestnoprometnih predpisov, prve pomoči, avtomobilizma in avtomobila. Najboljših 50 reševalcev in najboljših 50 reševalk spletnega preskusa bo AMZS povabil v AMZS Center varne vožnje na Vranskem, kjer se bodo v polfinalih, ki bodo 5. in 6. aprila 2019, pomerili v najrazličnejših spretnostnih in vozniških preskušnjah. Najboljši bodo postali finalisti in finalistke izbora. Ti se bodo 9. maja 2019 preizkusili še v finalnem tekmovanju. Finalisti in finalistke, še posebej pa zmagovalec in zmagovalka, bodo postali mladi ambasadorji in ambasadorke varne vožnje.

Svoje izkušnje in vlogo ambasadorja varne vožnje je nato predstavil lanski zmagovalec Klemen Pongračič, ki je sicer sodeloval že v izboru leta 2017, ko se je njegova pot zaustavila v polfinalu: "To, da si dober voznik, ne pomeni le, kako hitro si upaš peljati v ovinek. Vožnja je velika odgovornost in zanjo potrebuješ veliko znanja. Prepričan sem, da sem k razmišljanju o varni vožnji spodbudil mnoge vrstnike, zagotovo pa vse tiste, ki so se kdaj peljali z mano." Povedal je, da se je v izbor prijavil skupaj s prijatelji, predvsem zato, ker je v tem videl priložnost voziti nove avtomobile in se česa novega naučiti ter da bi na ta način preizkusil samega sebe. Ob tem pa dodal: "Mladi smo glede vožnje precej samozavestni. Tečaj varne vožnje za mlade voznike je zagotovo precej pripomogel k naši varnosti, saj lahko v varnem okolju poligona ugotovimo, kako se avto obnaša v kritičnih situacijah. Tudi zato se je v zadnjih letih ozaveščenost o varni vožnji med nami povečala. Menim, da mladi vozniki nismo takšen problem. Problem so tisti vozniki, ki zase mislijo, da so najboljši."

Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije je izpostavil, da kljub izboljšanju prometne varnosti v zadnjih letih mladi vozniki (med 18. in 24. letom) ostajajo kategorija udeležencev v prometu, ki ji je treba posvečati več pozornosti. "Število umrlih mladih voznikov, starih med 18 in 24 let, se je lani (v primerjavi z letom 2017) povečalo z 10 na 14 žrtev . Od 14 mladih voznikov, ki so lani umrli v prometnih nesrečah, jih je bilo kar 10 povzročiteljev. Od teh 10 povzročiteljev je bilo pet voznikov osebnih vozil in pet voznikov motornih koles. V letu 2018 predstavljajo mladi med 18. in 24. letom 15-odstotni delež povzročiteljev vseh smrtni prometnih nesreč. Število hudo telesno poškodovanih med mladimi pa se je v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo z 79 na 67 oseb, kar je najmanj v zadnjih štirih letih. Število povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo se je tudi zmanjšalo s 43 na 29 oseb. Ta dva podatka sta sicer spodbudna. Vseeno pa si želimo izboljšanja prometne varnosti, predvsem, ko gre za tiste najhujše, najbolj tragične nesreče." Ob tem je še poudaril, da je večino nesreč mogoče preprečiti že zgolj s tem, da spremenimo svoje vozniške navade. "Hitrost in alkohol sta še vedno najpogostejša vzroka za najhujše nesreče, zato si želimo, da bi bili mladi odgovorni vozniki. Poleg odgovornega ravnanja pa so še kako potrebne tudi vozniške izkušnje. Želimo si, da bi v čim večjem številu obiskali različne delavnice, sodelovali pri preventivnih projektih in delili izkušnje z vrstniki, starejšimi vozniki in drugimi, ki sodelujemo pri različnih projektih za boljšo prometno varnost. Pristojni si prizadevamo narediti vse, kar je v naši moči, da bi mladi odrasli v odgovorne voznike, z visoko stopnjo prometne kulture in spoštovanja drugih udeležencev. Le tako lahko upamo na boljšo prometno varnost v Sloveniji, predvsem pa bo ob odgovornem ravnanju vožnja varna in v užitek vsem. V Policiji zato pozdravljamo projekt AMZS, ki je en korak več do našega skupnega cilja – vizije nič."

Drugo leto zapored izbor Najboljši za volanom podpira tudi Javna agencija RS za varnost prometa. Njen prvi mož mag. Igor Velov je za to navedel tri razloge: "Prvi je ta, da gre za projekt s področja prometa in prometne varnosti. V takšnih projektih agencija mora in si želi sodelovati. Drugi je ta, da z AMZS sodelujemo že več let in je dober partner na področju izboljšanja prometne varnosti. Tretji pa je, da projekt odpre oči in približa mladim, kaj pravzaprav pomeni biti najboljši oziroma dober voznik. Človek ne postane dober voznik že s tem, da pridobi vozniško dovoljenje ali ko se pelje od točke a do b, ampak je za to treba narediti mnogo več. Izbor Najboljši za volanom je dober projekt, saj vpliva na zavest in kulturo voznikov, kar posledično izboljša prometno varnost. Zato si želimo, da se nadaljuje in z veseljem bomo pri njem sodelovali tudi prihodnja leta. Naša naloga je še, da bomo projekt promovirali in pomagali, da zajame čim več mladih voznikov."

Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, je izpostavil, da je Slovenija glede prometne varnosti mladih na pravi poti, nikakor pa še ni na točki, da bi se lahko le hvalili. Predvsem je še vedno preveč mrtvih. "V AMZS smo naredili analizo prometnih nesreč po kriteriju vozniki osebnih avtomobilov kot povzročitelji prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci v letih od 2001 do 2018 po starostnih skupinah. Ugotavljamo pozitiven trend za generacije mlajših voznikov, saj število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi upada, žal pa se povečuje v drugih starostnih skupinah. Moja generacija se ne zaveda dovolj, da je prihodnost na naših cestah odvisna predvsem od mladih voznikov. Na njih je treba graditi in jih voditi skozi nevarne pasti prometa, kar lahko naredimo v varnem okolju poligona. Zelo težko me bo kdor koli prepričal, da lahko le s teoretičnim znanjem in izkušnjami mlademu vozniku dokažemo, da se pri določeni hitrosti na neki razdalji ne bo mogel ustaviti. Ko mu to pokažemo v praksi, se začne zavedati nevarnosti. Cilj vseh deležnikov pri izboru Najboljši za volanom je, da ne želimo mladih učiti le s teorijo, ampak jim želimo v praksi prikazati in pokazati, da se da avto voziti tudi na drugačen način. Mladi vozniki so lahko 'frajerji', a tega jim ni treba početi na način, da se s preizkušanjem svojih meja in sposobnosti na cesti dokazujejo pred vrstniki."

Več informacij z novinarske konference najdete na spletni strani Avto-moto zveze Slovenije.

Foto: Uroš Modic