Kosovo postaja s pričakovano ustalitvijo razmer in z oživljanjem gospodarstva vse zanimivejše za vlagatelje in trgovce. Tovorni in drug promet v ta del Balkana počasi narašča. Prisotnih je že kar lepo število podjetij iz Slovenije in gotovo jih bo kmalu še več.

Ker Kosovo nima razvite železniške infrastrukture, promet s to, od Slovenije skoraj 1000 kilometrov oddaljeno pokrajino, poteka predvsem po cestah, kar predstavlja za prevoznike poseben izziv.

Potovanje po kosovskih cestah je dokaj nevarno, saj so tudi magistralne ceste ozke in največkrat brez sredinske črte ter z zelo redkimi prometnimi znaki. Promet je zelo gost, predvsem pa je na njih neverjetna druščina vozil; od kolon KFOR-ovih oklepnikov, do doma narejenih motornih vozil, traktorjev in konjskih vpreg.

Patrulje kosovske prometne policije so stalno na terenu in najmanj dve na regijo, ki jih je pet. Hitrost vozil merijo z laserskimi merilniki

Ves svet upa, da se bodo razmere na Kosovu kljub občasnim manjšim etničnim sporom počasi umirile. Februarja so se na Dunaju končno začeli tudi pogovori o prihodnjem statusu te nekdanje jugoslovanske pokrajine. Metohija, kot Kosovu pravijo Srbi, ali Kosovo, kot mu pravijo kosovski Albanci, je po resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov iz leta 1999 še vedno avtonomna pokrajina znotraj Srbije in Črne gore, ki je pod protektoratom Združenih narodov. Do kdaj bo tako, ni znano, saj je končni status Kosova še vedno predmet pogajanj med srbsko in kosovsko vlado.

Po površini je Kosovo pol manjše od Slovenije in ima po različnih ocenah od 1,9 do 2,4 milijona prebivalcev, od teh je več kot 90 % Albancev, katerih populacija naglo narašča. Po nekaterih podatkih je več kot polovica albanskega prebivalstva mlajša od 20 let. Glavno mesto Priština naj bi imelo okoli pol milijona prebivalcev. Pokrajina je še vedno pod začasnim protektoratom Združenih narodov in v njej deluje misija UNMIK (United Nations Mission in Kosovo), ki si prizadeva vzdrževati red, skrbeti za varnost in vzpostaviti delovanje civilnih institucij. Mednarodne sile Nata KFOR so odgovorne za stabilnost in varnost. Kosovska policija (KPS), ki jo je vzpostavila mednarodna civilna policija CIVPOL (Civilian Police), počasi prevzema vse več odgovornosti, povezanih z varnostjo, vendar kljub vsem prizadevanjem ponovno vzpostavljanje civilne oblasti napreduje počasi. Valuta je evro, a je tudi srbski dinar še vedno plačilno sredstvo v srbskih enklavah.

Na poti po Kosovu so ob destabilizaciji razmer možne tudi takšne policijske cestne blokade iz "koka-kol"

PROMETNA VARNOST

Večina avtomobilov je starih in tehnično nepopolnih (pomanjkljiva svetlobna telesa, slabe gume ...), pešci ponoči hodijo po robu magistralnih cest brez kresničk ali kakšne druge osvetlitve ... Še zlasti pozimi in v slabih voznih razmerah so nevarne ozke gorske ceste, na katerih je pomanjkljiva obcestna signalizacija, in tudi na najnevarnejših mestih ni obcestnih ograj. Vse ceste so slabo vzdrževane in večje ter manjše luknje voznika neprestano presenečajo tako na glavnih cestah kot na ulicah v mestih. Domači vozniki se jim izogibajo in pri tem nemalokrat nevarno vijugajo po cesti ali pred njimi nenadoma, navidez brez vzroka, zmanjšajo hitrost. Zato je nevarnost naletov in oplazenj ter celo čelnih trčenj dokaj velika. Težki tovornjaki, traktorji in vprege povzročajo dolge kolone ter nevarna prehitevanja. Gost tovorni promet, največkrat preveč natovorjenih tovornjakov, še bolj uničuje vozišča. Razsvetljava v mestih je slaba in redukcije elektrike razmere še slabšajo.

Prometni policisti namenjajo precej pozornosti tovornemu prometu

Kosovo sodi med države z večjim številom prometnih nesreč. Nekateri ocenjujejo, da se je število motornih vozil od leta 1999 kar šestkrat povečalo. Promet je tako glede na cestno omrežje nadvse gost. Večina voznikov je neizkušenih in nekateri sploh nimajo vozniških dovoljenj. Ti vozijo počasi, preveč previdno, in ker ne poznajo znakov, tudi nepravilno - nemalokrat tako, da dajejo prednost tistim, ki je glede na signalizacijo nimajo. Razmere v križiščih, tudi tistih s semaforji, so zaradi nediscipline prav kaotične. Na drugi strani ni malo takšnih, ki vozijo nadvse agresivno in se obnašajo, kot da so edini na cesti, ignorirajo pešce, znake itd. Stanje cest razmere še slabša. Evropska agencija za obnovo že od leta 1999 financira program obnove kosovskih cest po evropskih standardih, vendar so rezultati na cestni infrastrukturi praktično neopazni. Sredstva iz tega programa so namenjena obnovi 220 kilometrov glavnih kosovskih cest: M2 Priština - Blače, R116 Doganovič - Globočica (pot za Tetovo) in M9 Priština - Peč.

V mestih je premalo parkirnih mest in površin za pešce. Pešci največkrat hodijo kar po robu vozišča in se zaradi gostega prometa močno izpostavljajo, pločnike pa zasedajo parkirana vozila. Poleg tega je večina šol zgrajenih ob cestah, na katerih ni označenih zeber ali znakov za bližino šole. Nesreč z udeležbo pešcev je tako precej. Na Kosovu vsekakor ne poudarjajo pomena skrbi za varnost v prometu tako kot drugje v svetu, kar je predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Lani se je na Kosovu zgodilo 132 nesreč, v katerih je poškodbam podleglo 140 oseb, in 2035 nesreč, v katerih je bilo poškodovanih 3051 oseb. Daleč največ nesreč se zgodi v prištinski regiji, nato v Gnjilanah, Prizrenu, Mitrovici in Peči. Po podatkih kosovske policij se dobra tretjina nesreč zgodi zaradi nepazljivosti udeležencev v prometu, nato pa kot vzroki po pogostosti sledijo neprilagojena hitrost, napačna smer vožnje, neupoštevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, alkohol itd. Uporaba varnostnega pasu je obvezna, meja alkohola v krvi pa je 0,05 grama na kg krvi.

Občasne zastoje na cestah povzročajo tudi konvoji KFOR

Cestni promet po Kosovu ima kar precej posebnosti. Od tistih takoj opaznih naj omenimo veliko število bencinskih črpalk oziroma bencinskih servisov. Bilo naj bi jih prek 1200, tako da popotnik praktično ne more ostati na cesti brez goriva. Med njimi so bolj "eksotične" s samo eno napravo za dolivanje goriva in črpalkarjem na stolu pod senčnikom ob njej, srečamo pa tudi velike sodobne servise, zgrajene po evropskih standardih, na katerih se je moč osvežiti in obedovati ter kupiti kaj priročnega. Podobno je tudi z ročnimi avtopralnicami, ki so - še zlasti v Prištini - za vsakim vogalom, pod lopami, v garažah, v pritličjih stanovanjskih blokov itd. So odraz zasebne pobude na področju storitev. To velja tudi za prištinski javni promet. Mestne avtobuse je namreč zamenjala množica odrgnjenih, potolčenih in na sploh "utrujenih" Volkswagnovih caravel, westfalij, transporterjev in drugih minibusov, ki jih je Evropa odpisala. Ustavljajo, kjer si potniki zaželijo, in s tem ustvarjajo dodatne zastoje na z vozili že tako prenatrpanih ulicah. Tudi sicer je Kosovo postalo evropsko odlagališče starih avtomobilov, kar zgovorno dokazuje množica velikih avtomobilskih odpadov ob vpadnicah v večja mesta.

ROPI, DRZNE TATVINE, VLOMI …

Precejšnja nezaposlenost in drugi gospodarski dejavniki spodbujajo kriminalne dejavnosti. Tako imenovan pocestni kriminal je na dokaj visoki ravni in ga je toliko kot v najmanj varnih velemestih sveta. Potniki morajo biti še zlasti previdni, ko se ponoči sprehajajo po mestnih središčih. Žepne in drzne tatvine denarnic, nakita, prenosnih telefonov, dokumentov in torbic so velika težava Kosova, še zlasti Prištine. Pogosta žrtev tega kriminala so tujci, saj storilci predvidevajo, da s seboj nosijo vsaj nekaj sto evrov, vrednejše predmete, potne liste ... Tako so med žrtvami tudi uslužbenci Združenih narodov in drugih mednarodnih institucij na Kosovu. Največkrat gre za cestne rope, drzne tatvine in vlome v njihova stanovanja. Nadvse neprijetna zna biti izguba ali odtujitev potnega lista, saj je zadeve v zvezi z njim treba reševati v Skopju. Težke gospodarske razmere pogojujejo organiziran kriminal, ki se odraža tudi v številnih najbolj nasilnih kaznivih dejanjih in medsebojnih mafijskih obračunih podzemlja z nastavljanjem peklenskih strojev, s streljanjem v lokalih in na ulicah, z izsiljevanji, ugrabitvami itd. Tatvine razkošnih avtomobilov s štirikolesnim pogonom uglednejših blagovnih znamk se dogajajo ponoči in podnevi.

Vsakdanji prizor na štiripasovni vpadnici v Prištino

Čeprav se programi razminiranja posameznih področij učinkovito izvajajo, neeksplodirana in neodkrita eksplozivna sredstva iz minule vojne marsikje še prežijo na neprevidne. Veliko je območij, kjer prosto gibanje po naravi ni priporočljivo. Oskrba z električno energijo in vodo ter nemoteno delovanje telekomunikacijskih sistemov nista zagotovljena in potnik mora sam poskrbeti za svojo varnost - še zlasti v predelih, kjer občasno prihaja do etničnih sporov. V zadnjem času je bila to največkrat Mitrovica. Tujec se mora zavedati, da se razmere na Kosovu lahko poslabšajo v trenutku, zato je skrb za varnost odgovornost vsakega posameznika. Tako je bilo na primer marca 2004, ko je v trenutku po vsem Kosovu in tudi v Prištini izbruhnilo medetično nasilje. Posledica je bila 20 mrtvih, nekaj sto ranjenih in okoli 4000 pregnanih z domov, kar je ponovno močno destabiliziralo razmere.

SLOVENSKI POLICISTI NA KOSOVU

UNMIK-ova policija CIVPOL je sestavljena iz okoli 1500 policistov iz dobrih 40 držav sveta. Njihovo število se počasi zmanjšuje, saj bo misijo ZN po napovedih zamenjala misija EU. Med mednarodnimi policisti, ki skrbijo za usposabljanje kosovskih policistov in opravljajo običajne policijske naloge, je tudi nekaj slovenskih in na poti po Kosovu se vam kaj lahko zgodi, da jih srečate. Delo opravljajo v uniformah slovenske policije in z modrimi baretkami na glavi ter oznakami UN. Od njih se zahteva dobro znanje angleškega jezika, saj je vsako policijsko opravilo povezano z izdelavo pisnih dokumentov, kot so na primer kazenske ovadbe, poročila in razne druge informacije. Pri svojem delu uporabljajo lokalne prevajalce in morajo poleg svoje ozke strokovne specializacije obvladati tudi tehnike pogajanja. Zaradi strokovnosti, delavnosti in prevzemanja odgovornih nalog v misijah so slovenski policisti zelo opazni in cenjeni.

Kosovski "Harley-Davidson" na magistralni cesti

V misiji UNMIK/CIVPOL je na Kosovu trenutno 16 slovenskih policistov, med njimi dve policistki. Opravljajo zelo pestre naloge in delajo na področju prometa, mejne policije, sodelovanja s policijami sosednjih držav, kriminala in tudi na področju klasičnih policijskih nalog, ki so bolj usmerjene v sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Ena policistka med njimi je na primer vzpostavila prvo kosovsko enoto policijske konjenice. Vsi pri svojem delu uporabljajo Toyotine 4Runnerje 3.0 D, ki so jih zaradi prepoznavne rdeče-bele barve preimenovali v "koka-kole". Misija ima v svojem voznem parku še Toyotine landcruiserje in landcruiser pradoje, Nissanove pickupe, Hyundaijeve Minibuse H1002 in seveda še kar nekaj drugih modelov specializiranih in oklepnih vozil.

Policija ima precej dela tudi z lastniki doma narejenih in seveda neregistriranih motornih prevoznih sredstev

Besedilo in fotografije: Janez Mužič,
predstavnik slovenskega kontingenta policistov v mednarodni misiji na Kosovu (prispevek je bil že objavljen v reviji Transport)