Avstrija bo še za pol leta podaljšala ponovno uvedbo nadzora na mejah z Madžarsko in Slovenijo, in sicer za obdobje od 11. maja do 11. novembra 2018.
Ker je bilo do sedaj kar nekaj slovenskih državljanov in prebivalcev Slovenije zavrnjenih ob prehodu meje z Avstrijo (največkrat niso izpolnjevali pogojev za vstop, ker pri sebi niso imeli listin za prestop meje), v zvezi s tem objavljamo tudi nekaj nasvetov za potnike.
Če boste v tem času prestopali slovensko-avstrijsko mejo, upoštevajte nekaj nasvetov
- Državljani Evropske unije za vstop v drugo državo članico potrebujejo veljaven dokument za prestop meje (osebno izkaznico ali potni list), in to ne glede na trajanje in namen potovanja (turistični, poslovni)!
- Pred odhodom pravočasno poskrbite za veljavnost svojih potovalnih dokumentov in preverite njihov status, še posebej, če so vam bili v zadnjih dveh letih odtujeni, ste jih izgubili ali so bili razveljavljeni. Treba je namreč zagotoviti pravilnost vpisov v nacionalnih in drugih bazah podatkov.
- Posebej poudarjamo, da vozniško dovoljenje ni dokument za prestop meje!
- Vstop v Avstrijo je dovoljen zgolj na lokacijah bivših mejnih prehodov.
- Potniki se morajo podrediti mejni kontroli.
- Ob neizpolnjevanju pogojev za vstop imajo avstrijski varnostni organi pravico osebo na vstopu zavrniti.
- Enako velja pri prehodu meje v drugih državah schengenskega območja (slovenski državljan na turističnem obisku Francije, na primer, je lahko zavrnjen na letališču).
- Varnostni organi držav, ki so ponovno uvedle mejni nadzor na notranjih mejah, pri izvajanju mejne kontrole ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za vstop na podlagi Zakonika o schengenskih mejah. Pri tem preverjajo potnike tudi v nacionalnih bazah podatkov.
Več o uvedbi ponovnega mejnega nadzora na slovensko-avstrijski meji
Avstrijski minister za notranje zadeve je obvestil Evropski parlament, Evropsko komisijo, Evropski svet ter ministre za notranje zadeve držav članic in podpisnic schengenskega sporazuma o podaljšanju ponovne uvedbe mejnega nadzora na mejah z Madžarsko in Slovenijo, in sicer za obdobje od 11. maja do 11. novembra 2018. Iz obrazložitve avstrijskega notranjega ministrstva:
Avstrija se je za ta korak odločila po temeljiti analizi stanja na področju javne varnosti in sekundarnih migracij v schengenskem prostoru v zadnjih mesecih ter sklenila, da stanje, navkljub padajočemu trendu prošenj za azil na ozemlju Avstrije, še ni dovolj stabilno za odpravo ponovno uvedenega nadzora. Izkušnje namreč kažejo, da je število prijetih izrazito manjše v zimskih mesecih, torej se lahko spomladi pričakuje povečanje migrantskega priliva v smeri srednje Evrope. Še posebej organizirane kriminalne združbe bi lahko napačno razumele ukinitev nadzora na notranjih mejah.
Navkljub zavedanju, da naj bi bila ponovno uvedba nadzora na notranjih mejah zadnja možnost, je za Avstrijo to edini način za (za)vračanje oseb sosednjim državam. Avstrija namerava nadzor izvajati sorazmerno s prepoznanimi tveganji in si prizadevati za čim manjši vpliv nadzora na promet na notranjih mejah. Prav tako so zadnji dogodki na obstoječi zahodno-balkanski poti razlog za večjo pozornost z namenom, da bi preprečili razvoj situacije, do katere je prišlo v letu 2015. Prvo četrtletje 2018 namreč zaznamuje povečanje nezakonitih migracij na poti preko Albanije, Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Poleg tega pa mora Avstrija upoštevati tudi skorajšnje predsedovanje Svetu Evropske unije ter svojo dolžnost zagotavljanja varnosti številnih dogodkov na najvišji ravni, ki bodo potekali v tej državi.
Nadzor na svojih notranjih mejah bodo podaljšale tudi Danska, Francija, Nemčija in Švedska
Obvestilu Avstrije so sledila obvestila Danske, Francije, Nemčije in Švedske, ki so prav tako napovedale podaljšanje izvajanja ponovno uvedenega nadzora notranjih meja za nadaljnjih šest mesecev. Tudi njihove obrazložitve so podobne avstrijski; predvsem predstavljajo številke prihodov migrantov na notranjih mejah. Tako na primer Danska navaja, da je v letošnjem letu (do 10. aprila) registrirala 5.500 nedovoljenih vstopov, predvsem na nemško-danski meji. Nemčija navaja, da še vedno beleži med 13.000 in 14.000 prošenj za azil mesečno. Francija in Švedska podaljšanje predvsem opirata na še vedno izkazano grožnjo terorističnih napadov.