Ob zaključku strokovnega posveta o psihološki pomoči in zaščiti policistov, ki je potekal med 5. in 7. oktobrom v policijskem vadbenem centru v Gotenici, smo danes, 7. oktobra 2010, na novinarski konferenci predstavili projekt 24-urne psihološke interventne pomoči policistom in projekt policijskih zaupnikov.
Na konferenci so poleg namestnice generalnega direktorja policije mag. Tatjane Bobnar sodelovali še vodja Sektorja za policijska pooblastila in preventivo mag. Srečko Krope in koordinatorka projekta 24-urne psihološke interventne pomoči policistom Milanka Jug, sicer psihologinja, zaposlena v Upravi kriminalistične policije. Novinarske konference se je udeležil tudi mednarodno priznani in uveljavljeni policijski psiholog prof. dr. Roger Solomon, ki je na strokovnem posvetu v Gotenici policijskim zaupnikom in psihologom predaval o obvladovanju stresa v kritičnih situacijah.
Operativno delo policistov je med najbolj stresnimi in psihično obremenjujočimi deli. Policisti morajo večkrat poseči v temeljne človekove pravice in svoboščine. Četudi je takšen poseg upravičen in zakonit, pa lahko uporaba policijskih pooblastil in prisilnih sredstev ter soočanje z različnimi kritičnimi situacijami pri policistih pusti hude fizične, psihične in socialne posledice.
Zvočni posnetek izjave mag. Tatjane Bobnar (mp3)
Brez preventivne psihološke dejavnosti lahko upade učinkovitost zaposlenih, pojavijo se želje po prerazporeditvi, zdravstvene težave, povezane s stresom, težave v družinskem okolju itd. V Policijski akademiji se sicer izvajajo usposabljanja kandidatov za policiste in zaposlene v policiji s področja osebnih in socialnih kompetenc (komunikacijske delavnice, delavnice za reševanje konfliktov, obvladovanje stresa itd.), vendar pa ta usposabljanja ne morejo izpolniti vseh potreb. Zato se je vodstvo policije na podlagi predloga psihologov, zaposlenih v policiji, odločilo za sistemsko ureditev psihološke pomoči in svetovanja,'' je na današnji novinarski konferenci poudarila namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar.
Poleg projekta 24-urne psihološke interventne pomoči policistom in projekta policijskih zaupnikov smo v policiji pripravili tudi napotila in nasvete policistom o načinu sporočanja slabih novic. Obveščanje svojcev o smrti ali hudi telesni poškodbi njihovega bližnjega je namreč ena najtežjih, najbolj stresnih in žal zelo pogostih dolžnosti policistov in kriminalistov. Posledice takih dogodkov pretresejo vse vpletene, tako občane kot tudi policiste, čeprav se od slednjih pričakuje, da se v takšnih primerih odzovejo najbolj optimalno. Pomembno je, da policisti sporočanje izvedejo na čimbolj uvideven in primeren način in tako s tem ne povzročijo nepotrebne sekundarne škode. Namen tega projekta, v okviru katerega smo veliko pozornosti namenili tudi usposabljanju policistov o načinu ustrezne komunikacije, je zmanjšati stresnost situacije tako pri svojcih kot pri policistih.
Projekt 24-urne psihološke interventne pomoči za policiste
1. decembra 2009 smo prvič v zgodovini slovenske policije uvedli 24-urno psihološko interventno pomoč za policiste. Namen pomoči sta takojšnja psihološka podpora in lajšanje čustvene stiske policistov ob doživljanju travmatskega dogodka ter olajšanje normalnih procesov okrevanja po stresnem dogodku. |
Projekt 24-urne psihološke interventne pomoči za zaposlene v policiji
Milanka Jug, psihologinja, zaposlena v policiji, je dejala, da je od vzpostavitve projekta pa do danes interventno pomoč psihologov iskalo že 30 policistov. "Razlogi so zelo različni, v zadnjem času pa je vse več primerov, ko policisti poiščejo pomoč psihologov zaradi telesne poškodbe med intervencijo," je poudarila Jugova.
Zvočni posnetek izjave Milanke Jug (mp3)
Policisti poiščejo pomoč psihologov zaradi različnih dejavnikov:
- delovnih stresorjev (intervencije pri nasilju v družini, hude prometne nesreče, preiskovanje hudih kaznivih dejanj, delo z rizičnimi skupinami, obveščanje svojcev o smrti njihovih najbližjih itd.),
- organizacijskih stresorjev (npr. premestitve na drugo delovno mesto, pritožbe občanov, nadzori itd.),
- osebnih stresorjev (družinske, partnerske težave, osebne stiske, mobing),
- zunanjih stresorjev (zakonitosti delovanja pravosodnega sistema, trajanje in izidi sodnih postopkov itd.).
Projekt policijskih zaupnikov
Kot nadgradnjo projekta 24-urne psihološke pomoči v policiji vzpostavljamo tudi projekt policijskih zaupnikov, ki temelji na znanem ''Peer Support'' modelu pomoči. Tako bi psihološko pomoč poleg izkušenih psihologov lahko nudili tudi policisti, ki v svojem okolju in kolektivih uživajo ugled in spoštovanje in imajo veliko operativnih izkušenj. |
"Policist ni robot. Je samo človek," je svoj nagovor začel mag. Srečko Krope. "Da je delo policista stresno, verjetno ni treba posebej poudarjati. Zato tudi policisti potrebujejo ustrezno podporo in pomoč. Policijski zaupniki so pravzaprav njihovi kolegi policisti, ki so se že srečali s podobno travmatsko izkušnjo ter jo uspešno tudi rešili," je še dodal.
Zvočni posnetek izjave mag. Srečka Kropeta (mp3)
"Med 61 kandidati smo jih za vlogo policijskih zaupnikov izbrali le 18, saj so postavljeni kriteriji zelo zahtevni. Policijske zaupnike imamo že na skoraj vseh upravah, manjkajo nam le na policijskih upravah v Postojni, Novem mestu in Novi Gorici. A tudi za ta območja jih bomo zagotovili," je še dodal Krope.
Policijskim zaupnikom in psihologom, ki izvajajo 24-urno interventno psihološko pomoč, je na strokovnem posvetu v Gotenici svetoval tudi mednarodno priznan in uveljavljen policijski psiholog prof. dr. Roger Solomon. Predaval je o obvladovanju stresa v kritičnih situacijah ter jim predstavil t. i. program CISM (Critical Incident Stress Managment), ki ga je razvil skupaj z mednarodno priznanim strokovnjakom Jeffreyem Mitchellom. Gre za metodo psihološke krizne intervencije, ki vključuje razbremenilne skupinske in individualne razgovore.
Zvočni posnetek izjave dr. Rogera Solomona (mp3)
Kot je dejal, je nad psihologi in policijskimi zaupniki, ki sodelujejo v tem projektu, navdušen. "Zelo prijetno so me presenetili. Prevzeli sta me njihova zavzetost in iskrena motivacijo za opravljanje takšnega dela."
Svoje izkušnje s travmatsko situacijo in vlogo policijskega zaupnika je pradstavil tudi Dejan Kink iz Policijske uprave Krško. Pred tremi leti je, da bi zavaroval svoje življenje in življenje ljudi, uporabil strelno orožje. Storilec, ki je grozil z uporabo eksploziva, je strelnim poškodbam podlegel. "Travma pride za tabo. Soočiti se s tem, da si pri opravljanju dolžnosti skoraj izgubil življenje, ni lahko. Še težje je sprejeti dejstvo, da si nekomu vzel življenje. Danes s svojo izkušnjo poskušam kolegom, ki so se znašli v podobni situaciji, svetovati, kako se soočiti s posledicami takšnih dogodkov in kako prebroditi kritične trenutke."