Junij je za slovensko policijo vsako leto prazničen, saj z organizacijo različnih dogodkov, proslav in drugih aktivnosti po vsej Sloveniji obeležujemo svoj praznik, dan policije. Na ta način se spominjamo zgodovinskih dogodkov leta 1991 in neprecenljive državotvorne in osamosvojitvene vloge slovenskih policistov, tedaj miličnikov. Osrednja slovesnost je danes, 27. junija, potekala v Tacnu pri Ljubljani, na zunanji ploščadi pred Policijsko akademijo, ki prav letos praznuje 50 let policijskega izobraževalnega sistema.
Program proslave je bil izjemno pester. Ob tej priložnosti smo namreč podelili tudi najvišja priznanja policije, prisluhnili zaprisegi novih kandidatk in kandidatov za pomožne policiste, na odru pozdravili celotno ekipo vrhunskih športnikov, ploskali zimzelenim glasbenim insertom Policijskega orkestra in tria Drstvenšek, po zaključku slovesnosti pa se sprehodili po razstavi z naslovom Petdeset let izobraževanja v policiji.
Zbrane sta uvodoma nagovorila generalni direktor policije Marjan Fank in ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar.
Generalni direktor policije Marjan Fank se je v svojem nagovoru dotaknil preteklih dosežkov in razvoja policije kot tudi njenih vrednot in ciljev za prihodnost. Kot je med drugim dejal, lahko samo izredno motivirani, požrtvovalni in visoko strokovni policisti prestanejo tolikšne obremenitve, s kakršnimi se je morala policija soočiti v zadnjem obdobju, zato je ponosen na vse zaposlene v policiji, na vse njihove uspehe in odlične dosežke, s katerimi že vrsto let upravičujemo zaupanje naših državljanov.
Zvočni posnetek izjave Marjana Fanka (mp3)
Dejal je, da javnost ne ocenjuje ločenih prispevkov posameznih organov k zagotavljanju varnosti, ampak je zanjo pomemben predvsem občutek, da vse institucije plujemo v istem čolnu, da imamo pred sabo iste cilje. "Danes praznujemo dogodke pred 26 leti, ki so nas usodno zaznamovali. Šlo je za zahtevne, prelomne trenutke, ki pa smo jih uspešno prestali. Kako je bilo to mogoče? Preprosto zato, ker je za nami stal cel slovenski narod. Nekateri so plačali visoko ceno, pri tem so izgubili svoje življenje, nekateri so bili ranjeni, zato je naša dolžnost, da skrbimo za spoštljiv, časten in hvaležen spomin nanje. Slovenska policija je nastajala še veliko prej kot pred 26 leti. Tako so v tistih težkih časih dali svoj prispevek k osamosvojitvi naše države tovariši miličniki, ki so šele kasneje postali gospodje policisti. In čeprav slovenska policija v svojem imenu že dolgo nima več imena ljudska ali narodna, pa mora biti to zavedanje, da smo v službi ljudi, danes morda še toliko bolj v ospredju."
Fank je še dodal, da smo štiri minula leta zapored samo izgubljali: "Slovenska policija tako ni bila vedno v najboljši kondiciji. Sedaj je prišlo obdobje večjega optimizma, ko lahko stopimo med policiste, ki so končno zadovoljni z delovnimi razmerami, opremo, vozili. Vsem, ki so kakor koli prispevali k temu izboljšanju, se iskreno zahvaljujem: ministrici in njeni ekipi ter obema sindikatoma. Seveda si želimo, da bi po turbulentnem obdobju prišlo obdobje večje stanovitnosti, obdobje, ko bi se lahko ukvarjali samo s svojimi rednimi vsakodnevnimi nalogami, a najbrž to ni realno pričakovati. Kajti pred nami je znova veliko izzivov. Dinamika dogajanja glede varnosti je pač tako velika, morda še nikoli prej ni bila tolikšna, tudi migrantski val še zdaleč ni za nami, tako da na čaka ogromno dela. A ne dvomim, da bomo uspešno izvedli tudi vse prihodnje naloge, če bomo le ohranili tisti občutek, zakaj smo v prvi vrsti oblekli modro uniformo. Prav tako upam, da bo država - še posebej v teh časih, ko je varnost na vrhu prioritet - znova prepoznala pomen vlaganja v varnost, v policijo. In da bo prepoznala pomen ustreznega nagrajevanja, motivacije vseh, ki dejavno prispevajo k njej. Uravnilovke na tem področju v državi ne bi smelo biti. /.../ Čestitke vsem današnjim prejemnikom priznanj, hvala vsem zaposlenim v policiji, ki so dali svoj kamenček v mozaik policijske zgodovine, hvala vsem, ki so uspeli ohraniti zaupanje naših državljanov. Hvala in iskrene čestitke pa tudi Policijski akademiji, ki letos praznuje 50 let kadetske šole, na katero nas skoraj vse tukaj zbrane vežejo resnično lepi spomini."
"Trdna in močna policija je srce vsake uspešne in sodobne države," je v svojem nagovoru poudarila mag. Vesna Györkös Žnidar.
Njen govor je v celoti dosegljiv na spletni strani MNZ: Györkös Žnidar: Trdna in močna policija je srce vsake uspešne in sodobne države
Zvočni posnetek izjave ministrice za notranje zadeve (mp3)
Po besedah ministrice je današnja slovesnost priložnost, da se spomnimo na burna dogajanja pred 26 leti, ko smo tudi s pomočjo policije in poguma takratnih policistov stopili na tako želeno pot samostojnosti in naodvisnosti. Izrazila je zadovoljstvo, da je bila za prizorišče tokratne proslava izbrana Policijska akademija kot središče izobraževanja, znanja in izkušenj, kjer se povezujeta teorija in praksa, saj je po njenem prepričanju vse to trden temelj za uresničevanja ključnega poslanstva policije, tj. zagotavljanja varnosti prebivalkam in prebivalcem naše države.
Nato je nadaljevala: "V veliko zadovoljstvo mi je, ko se lahko na lastne oči prepričam, da vsa ta leta to poslanstvo tudi uspešno uresničujete. Pomembno pa je, da pri tem ne ostanete brez zaslombe in razumevanja ključnih akterjev." Kot je naštela v nadaljevanju, je ministrstvo v treh letih policiji zagotovilo bistveno več proračunskih sredstev kot pretekle vlade, s katerimi je obnovilo vozni park policije, kupilo številno osebno in zaščitno opremo, nove uniforme, izboljšujemo perečo kadrovsko sliko, v okviru stavkovnega sporazuma zagotovilo višje plače večini policistk in policistov. Poleg tega se je lotilo prenove policijske zakonodaje, ki je bila letos sprejeta, številne aktivnosti že potekajo za vzpostavitev kariernega sistema, v prihodnjem letu pa je na vrsti tudi implementacija višješolskega sistema, s katero se bo dodatno izboljšal položaj policistov. Poleg vidno boljše kondicije slovenske policije je izrazila veselje tudi zato, ker rezultati zadnje javnomnenjske raziskave o zadovoljstvu prebivalcev Slovenije z delom policije kažejo izboljšanje glede na rezultate raziskave iz leta 2014: "Javnost je s policijo zadovoljna in ji tudi zaupa, ljudje menijo, da je Slovenija zelo varna država. Ti podatki jasno kažejo, kako pomembno vlogo ima policija v našem življenju in družbi."
"Varnost je namreč vrednota vseh vrednot. Zato je izjemno pomembno, kakšen položaj ima policija kot ključni nosilec notranje varnosti v družbi in kakšna je njena pojavnost. Policija mora biti odločna, glede na zavidljive uspehe upravičeno samozavestna in mora imeti tisto mero ostrine, ki je vitalnega pomena za vzdrževanje družbenega reda in tudi nacionalne suverenosti Republike Slovenije. Seveda ob polnem in doslednem spoštovanju zakonitosti, strokovnosti, profesionalnosti in človekovih pravic pri zagotavljanju odgovornega poslanstva. Od tega v nobenem primeru ne sme odstopati. Trdna in močna policija je srce vsake uspešne in sodobne države," je še poudarila ministrica in nazadnje dodala: "Še več. Če smo prepoznali varnost kot temeljno človekovo pravico in dobrino, na katero se zadnje čase številni tako radi sklicujejo pri utemeljevanju svojih ciljev, potem ni dvoma, da ima država obvezo vlagati v varnost ali z drugimi besedami: če želi država vlagati v varnost kot svoj strateški cilj, mora prvenstveno in stalno vlagati v policijo in njen razvoj, pri tem pa upoštevati posebnosti policijskega poklica."
Generalni direktor policije, ministrica za notranje zadeve in predsednik Združenja Sever so v Parku spomina v Tacnu nato položili cvetje k spominskima obeležjema in se tako poklonili policistom, ki so izgubili življenje v vojni za Slovenijo 1991, in policistom, ki so izgubili življenje pri opravljanju policijskih nalog po letu 1991.
Že dopoldne pa se je delegacija Ministrstva za notranje zadeve pod vodstvom ministrice za notranje zadeve mag. Vesne Györkös Žnidar, vodstvom Policije in Združenja Sever s položitvijo venca poklonila tudi pri pomniku padlim v vojni za Slovenijo na Novih Žalah v Ljubljani.
V slovenski policiji letos praznujemo 50 let policijskega izobraževalnega sistema. Nekatere ključne dogodke, ki so najbolj zaznamovali "časovni trak" policijskega šolanja, je zato na kratko predstavil kandidat za policista Samo Kamenšek.
Zvočni posnetek izjave Sama Kamenška (mp3)
Pregled je Kamenšek začel s 1. septembrom 1967, ko je v Srednji strokovni šoli za notranje zadeve začel delovati Odsek za miličnike kadete, in končal z današnjim višješolskim študijskim programom Policist, ki je izobrazbeno raven leta 2013 dvignil na VI. stopnjo. V imenu vseh študentov se je tudi zahvalil vsem predavateljem Višje policijske šole oziroma Policijske akademije, da jim pomagajo na njihovi poti do policijskega poklica.
Za njim je besedo dobil predstavnik prve generacije Kadetske šole za miličnike, Emerik Peterka, trenutno predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana. Z najzanimivejšimi utrinki iz obdobja svojega policijskega izobraževanja je obudil kar nekaj lepih spominov na "dobre stare čase".
Zvočni posnetek izjave Emerika Peterke (mp3)
Peterka je nadvse doživeto opisal, kako je šel kot 15-letni fant iz materinega naročja v naročje neke organizacije, ki je prevzela njegovo vzgojo in šolanje. Kmalu se je privadil na novo življenje, na red in disciplino, na nov urnik (jutranja telovadba, nato šest ur pouka, po kosilu še tri redne ure). Enkrat mesečno so imeli možnost odhoda domov in enkrat tedensko izhoda v mesto, med šolanjem so takratni kadeti odslužili tudi vojaški staž. Kot je dejal, so kadetnico tako zaključili vsestransko usposobljeni mladi miličniki, ki pa so jim seveda manjkale delovne izkušnje. Te so nato pridobivali v praksi na policijskih postajah, kjer so jih v delo uvajali starejši in bolj izkušeni kolegi. Leta so minevala in sčasoma so postajali "hrbtenica" policijske organizacije, čez leta pa so bivši kadeti tudi sami začeli prevzemati najvišje položaje vodij in direktorjev služb, policijskih uprav, celo generalnega direktorja policije in tudi ministra. "Vsega tega ne bi bilo brez izvrstnega sistema šolanja!" je sklenil Emerik Peterka. Med drugim je izrazil veliko obžalovanje, da so leta 1998 ukinili t. i. kadetnico, obenem pa upanje, da se z novim višješolskim sistemom po letih stagnacije končno ponovno vzpostavlja kontinuiteta policijskega izobraževanja.
Vsem policistom, ki šele stopajo na policijsko karireno pot, pa je nazadnje zaželel, da bi ponotranjili vrednote, ki jih je Združenje Sever pred kratkim zapisalo v svojo listino osmih vrednot, med njimi zlasti vrednoto tovarištva v najbolj plemenitem pomenu te besede: "V družbi nasploh, na žalost pa tudi v policiji, je prisotnega vedno več individualizma in vedno manj pristnega tovarištva, prijateljstva in povezovanja. Uprite se temu pogubnemu individualizmu, ki razžira družbeno tkivo in ki uči, da naj vsak skrbi samo zase in mu ni mar za nikogar drugega. Če kje, potem v policiji ne sme biti mesta za te škodljive pojave sebičnosti. Zavedati se morate, da bosta tovarištvo in zaupanje med vami temelj vašega dela na terenu. Včasih bo od tega, ali zaupate svojemu kolegu, svojemu poklicnemu tovarišu, odvisno tudi vaše življenje."
Šest zasluženih prejemnikov je na osrednji slovesnosti dobilo najvišja priznanja policije
- Rudolf Kaniški, svetovalec za policijsko sodelovanje in schengenske zadeve iz Stalnega predstavništva RS v Bruslju (srebrni znak policije za sodelovanje),
- Klemen Jurjevčič, pomočnik komandirja na Policijski postaji Ljubljana Center (srebrni ščit policije),
- Miran Kokol iz Uprave uniformirane policije (zlati ščit policije),
- Damjan Žagar, pomočnik direktorja Policijske akademije (zlati ščit policije),
- Bojan Kuhar iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije (veliki ščit policije z bronasto zvezdo) in
- Danimir Rebec, direktor policijske uprave Koper (veliki ščit policije z bronasto zvezdo).
Pred generalnim direktorjem policije je nato zapriseglo 47 kandidatov in kandidatk za pomožne policiste.
Najprej jih je vodja usposabljanja Igor Stošič pospremil do prizorišča in jih pred generalnim direktorjem policije postrojil z besedami: "Spoštovane kandidatke in kandidati za pomožne policiste! Z odločitvijo, da vstopite v vrste pomožnih policistov, ki v zahtevnih varnostnih situacijah priskočijo na pomoč rednim policijskim vrstam, sprejemate častno, a zelo odgovorno in zahtevno službo. Opravljajte jo po svojih najboljših močeh, pošteno, predano, zakonito in strokovno, predvsem pa v dobro ljudi. Pripravite se na zaprisego." Nato je najboljši kandidat za pomožnega policista v imenu vseh prebral zaprisego: "Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine." Nazadnje so kandidati v en glas vzkliknili: "Prisegam!"
V imenu vrhunskih športnikov, zaposlenih v policiji, je udeležence nagovorila še alpska smučarka Ilka Štuhec, za konec pa je v nebo poletela množica modrih in belih balonov.
Zvočni posnetek izjave Ilke Štuhec (mp3)
Ilka Štuhec je dejala, da je ponosna, da je del policije in da lahko z udeležbo v preventivnih aktivnostih pomaga graditi varnejši in pravičnejši svet. V imenu vseh športnikov, zaposlenih v policiji, se je zahvalila za podporo, da lahko počnejo to, kar si želijo in v čemer so najboljši, in na ta način predstavljajo Slovenijo po svetu. Za konec si je zaželela, da bi bilo dobrih misli, majhnih in velikih korakov ter pozitivnih dejanj posameznikov za boljši svet čim več: "Da bi bilo čim več ljudi, ki bi gradili varen, miren in prijazen vsakdan!" Nato je simbolično spustila balon, da bi s to iskreno željo poletel v nebo in jo ponesel v svet; enako pa so za njo ponovili tudi drugi vrhunski športniki.
Poleg govorcev so se na prizorišču zvrstili še policijski praporščaki in zastavna enota policije, Policijski orkester, policisti konjeniki, kandidati za policiste dveh različnih generacij, generacija kandidatov za pomožne policiste, prejemniki najvišjih priznanj policije in v policiji zaposleni vrhunski športniki.
Slovesnost, ki sta jo povezovala Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje in Boštjan Polutnik iz Policijske akademije, je spremljalo okoli 400 udeležencev: Med njimi so bili najvišji predstavniki države, zaposleni iz Policije in Ministrstva za notranje zadeve, trije tuji policijski atašeji oziroma uradniki za zvezo, predstavniki Združenja Sever in obeh reprezentativnih policijskih sindikatov ter organizacij, s katerimi ima Policija sklenjene sporazume o sodelovanju, predstavniki medijev, nekdanji generalni direktorji policije in nekdanji ministri za notranje zadeve, svojci pripadnikov policije, ki so v vojni za Slovenijo 1991 izgubili življenje, prejemniki spominskega znaka policije Ranjeni pripadnik policije 1991 in svojci policistov, ki so po letu 1991 umrli pri opravljanju policijskih nalog.
V okviru družabnega dela po slovesnosti so si gostje v jedilnici Policijske akademije ogledali priložnostno razstavo o zgodovini izobraževanja v policiji, nato pa slovesno razrezali velikansko, 450-kilogramsko torto, s čimer so zaželeli vse najboljše Tacnu in policijskemu sistemu izobraževanja tudi v prihodnje.
Poleg Policijske akademije okroglo obletnico letos praznujejo tudi Urad za informatiko in telekomunikacije, in sicer 60-letnico informacijsko-telekomunikacijskega sistema policije, Letalska policijska enota in Postaja pomorske policije Koper (50 let delovanja), ponosni pa smo tudi na 20-letno sodelovanje slovenske policije v mednarodnih civilnih misijah. Vsem naštetim enotam čestitamo! |
Povezane vsebine:
- Na novomeški policijski upravi slovesno ob dnevu policije
- Dan policije slovesno obeležili tudi mariborski policisti
- V Kopru ob dnevu policije in 50-letnici pomorske policije odprli razstavo o zgodovini slovenske, primorske in pomorske policije
- Proslava Policijske uprave Nova Gorica ob dnevu slovenske policije
- Ob dnevu policije na PU Murska Sobota odprli muzejsko sobo
- Zaposleni na celjski policijski upravi dan policije proslavili na Koroškem