"Vsi zaposleni v policiji smo globoko pretreseni zaradi včerajšnjega dogodka, v katerem smo ponovno izgubili mladega policista, že tretje leto zapored. Niti leto ni minilo od tragičnega dogodka, v katerem je bil umorjen policist ljubljanske policijske postaje. Zavedamo se tveganja našega poklica. Stres je del policijskega poklica. Vsakodnevno smo soočeni s tragičnimi dogodki. Takšni dogodki, kot je bil včerajšnji, pa zagotovo globoko zarežejo v celotno policijo in težko najdemo obrazložitev za tako tragične posledice," je današnjo izjavo za javnost začel generalni direktor policije Marjan Fank.

Zvočni posnetek izjave generalnega direktorja policije Marjana Fanka (mp3) 

Zvočni posnetek novinarskih vprašanj in odgovorov (mp3) 

Včeraj, 29. junija 2016, nekaj pred 11. uro, so občani poklicali številko 113 in operativno-komunikacijskemu centru novomeške policijske uprave sporočili, da v naselju tava mlajši moški, ki so ga v tem kraju prvič opazili, domačine pa naj bi v angleščini spraševal za delo. Storilca so opisali kot fanta, starega okoli 25 let, ki se bos, umazan in v rdeči majici potika po vasi in sprašuje za delo. V angleščini je povedal besedi "delo" in "telefon". 

Policijski patrulji, ki sta bili napoteni na lokacijo, moškega nista našli. Približno ob 11.45 so občani moškega ponovno opazili in poklicali policijo. Patrulja, v kateri je bil tudi 30-letni policist Damir Golobič, je 22-letnega nemškega državljana našla sedečega, napol ležečega ob cesti. Ko se mu je policist približal, je moški nenadoma zamahnil proti njemu in ga zabodel v prsni koš. Policistu so prvo pomoč na kraju takoj nudili kolegi policisti in počakali na prihod reševalnega vozila, s katerim je bil odpeljan v brežiško bolnišnico, kjer pa je, nekaj pred poldrugo uro popoldne, policist na žalost izgubil boj za življenje. 22-letni nemški državljan je po napadu pobegnil približno 100 metrov stran, se zabodel v prsni koš in izkrvavel.

Po samem dogodku so policisti takoj začeli s preverjanjem identitete storilca in s pomočjo Europola ugotovili, da gre za duševnega bolnika, ki je bil v preteklosti samodestruktiven, pogosto tudi na begu. Storilec je bil tudi uživalec drog.

Pri tem dogodku je najbolj zaskrbljujoče to, da se je najhujša možna posledica zgodila pri popolnoma rutinskem postopku, ki ni imel nikakršne stopnje tveganja. Na takšne posledice se je nemogoče pripraviti in jih predvideti: "To kaže na tisto, kar trdimo ves čas, da je poklic policista nekaj posebnega, povezan z nevarnostjo in tveganjem, da policist izgubi svoje življenje. Ves čas se trudimo narediti vse, da do takšnih posledic ne bi prihajalo, od zagotavljanja opreme, usposabljanj, ustrezne zakonske regulative, a žal 100-odstotne varnosti ne moremo zagotoviti. Lahko pa dosežemo takšno stopnjo varnosti, da so tveganja čim manjša," je še dodal Fank.

Vsem policistom, ki so bili na kraju dogodka in ki so se tudi trudili svojega kolega ohraniti pri življenju, je že bila nudena psihološka pomoč.

Fank je še poudaril, da je nerazumljivo, da predlogi, s katerimi policija poskuša zagotoviti dodatna pooblastila, dodatna orodja za policiste - pa ne le zanje, ampak tudi za državljane, za vse tiste, ki se znajdejo v naših postopkih -, da bi svoje delo opravljali čim bolj varno, na žalost niso upoštevani. "Razumemo, da tisti, ki odločajo o utemeljenosti naših predlogov, ocenjujejo to utemeljenost v svojih varnih pisarnah in realnosti teh groženj, s katerimi se vsakodnevno soočamo, ne dojemajo tako kot mi. Seveda pa pričakujemo, da bi prepoznali in pa tudi znali slediti argumentom naših predlogov. In najmanj, kar si želimo, je to, da bi bil argument življenje policista," je še poudaril generalni direktor policije.

* * *

Število napadov na policiste sicer v upadu, a so ti vse bolj brutalni

Število napadov na policiste se spreminja, v povprečju pa jih je vsako leto med 170 in 280. Lani, denimo, je bilo 177 kaznivih dejanj napada na policiste, oškodovanih pa je bilo 279 policistov. Število napadov statistično sicer rahlo pada, vendar pa je zaskrbljujoč porast nekaterih skrajno nevarnih in brutalnih oblik napadov na policiste. Gre za napade na policiste z nevarnimi predmeti, strelnim orožjem, hladnim orožjem, vozili in podobno. V zadnjih treh letih je na žalost vsako leto en policist izgubil življenje, veliko pa je primerov, ko se ti napadi ne končajo tako tragično, ampak policisti utrpijo (le) telesne poškodbe. Več statističnih podatkov v zvezi z napadi na policiste

Policisti so za napade in poškodbe pri delu zavarovani

Policisti, ki ves čas neposredno opravljajo policijske naloge na terenu, so zavarovani za takšne napade in poškodbe pri delu. V skladu s stavkovnim sporazumom med Vlado Republike Slovenije in policijskima sindikatoma pa bodo takšno zavarovanje imeli tudi policisti, ki ne izvajajo neposredno policijskih nalog na terenu (npr. policijski inšpektorji).

Policisti se redno usposabljajo za samoobrambo, a je nenadne in skrajno brutalne napade težko odvrniti

Za samoobrambo v takšnih primerih policiste usposabljamo pri rednih vadbah praktičnega postopka in samoobrambe, pri čemer se učijo tudi prepoznati potencialne napadalce in ustrezno ukrepati. Problem je, ko pride do nepričakovanih in nenadnih, skrajno brutalnih napadov, kot je bil včerajšnji primer, kjer je možnost za uspešno obrambo zaradi reakcijskega časa zelo majhna. Takšnih, na videz rutinskih postopkov policisti ne smejo vnaprej varovati s strelnim orožjem, kar je tudi eden izmed razlogov, da smo predlagali uzakonitev uporabe električnega paralizatorja. V teh primerih bi lahko policisti nekatere bolj občutljive postopke varovali s tem prisilnim sredstvom in bi tako imeli večje možnosti za uspešno odvrnitev takšnih napadov.

Trend dosojenih kazni za napade na policiste se spreminja

Kazni za napade na policiste so določene v Kazenskem zakoniku in so odvisne od konkretnega kaznivega dejanja. Za kaznivo dejanje hujskanja k upiranju je npr. zagrožena kazen zapora do enega leta, za napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, pa kazen zapora od 6 mesecev do 3 let - za kvalificirano obliko tega kaznivega dejanja je kazen zapora od 6 mesecev do 5 let. Za uboj policista je predvidena kazen zapora do 15 let, za umor pa najmanj 15 let.

V preteklosti smo zaznavali, da so bile kazni sodišč za napade na policiste zelo nizke, velika večina storilcev pa je bila obsojena na pogojno zaporno kazen. V zadnjem času opažamo, da se ta trend počasi vendarle spreminja. Dokaz za to je npr. obsodba storilca lanskoletnega napada na policista z vozilom in iz zasede, zaradi katerega je policist izgubil življenje. Storilec je bil za naklepni umor policista obsojen na 30 let zapora.

Policija si prizadeva za več zaščitnih sredstev za policiste

Trenutna zaščitna oprema policistov predstavlja minimum, ki policistom ob upoštevanju standardov in pravil policijske stroke še zagotavlja zadostno varnost. Vsekakor pa si v policiji želimo to zaščito dvigniti na višjo raven. Zato smo tudi sprožili postopke za nabavo dodatnih neprebojnih oz. balističnih jopičev in srajc, zaščitnih taktičnih rokavic in druge zaščitne opreme.

V policiji želimo s spremembo Zakona o nalogah in pooblastilih policije predlagati tudi nekatera nova pooblastila, ki bi omogočala večjo varnost policistov pri postopkih.

Zakonodaja družinam preminulih policistov zagotavlja pomoč in podporo

Zakon o organiziranosti in delu v policiji za družine preminulih policistov predvideva več oblik pomoči in podpore.

85. člen

(stroški pogreba in enkratna denarna pomoč)

(1) Za policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor policije s sklepom.*

(3) Generalni direktor policije lahko z internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.

* Opomba: Za smrt policista se iz nezgodne police, v kateri so zavarovani vsi policisti, ki opravljajo naloge na terenu, izplača 15.000 evrov, za primer invalidnosti pa 30.000 evrov.

86. člen

(pravice družinskih članov po smrti policista)

Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju svojega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice:

• psihološka pomoč in podpora ob smrti policista;
• štipendiranje šoloobveznih otrok ter posvojencev, vendar ne dlje kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti;**
• brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista;
• prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroka ali posvojenca v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona;
• brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in sicer sedem dni v letu.

** Opomba: Po podatkih za ta mesec skladno z drugo alinejo prvega odstavka 86. člena ZODPol plačujemo štipendiranje 11 šoloobveznim otrokom umrlih policistov v skupnem znesku 1.734 evrov (od 99 do 260 evrov mesečno).