V Mladinskem domu Malči Belič je včeraj potekala delavnica o zlorabah otrok. Vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto Neža Miklič se je z varovanci doma pogovarjala o nevarnostih zlorab, predvsem spolnih, kako jih prepoznati, preprečiti in kam se obrniti po pomoč, če postanejo žrtve.

Delavnica je del širšega projekta Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, ki ga policija izvaja od leta 2011. Namen tovrstnih delavnic je osveščati otroke o spolnih zlorabah in jih, če postanejo žrtve kaznivih dejanj, spodbuditi, da poiščejo pomoč. Problematika spolnih zlorab otrok je namreč v Sloveniji in drugod po svetu še vedno precej prisotna, večina zlorab pa se zgodi s strani oseb, ki jih otroci poznajo in jim zaupajo. Zato je treba o tej problematiki spregovoriti, tudi javno, opozoriti na njene nevarnosti in posledice ter otroke zaščititi pred tovrstnimi travmatičnimi izkušnjami.

Zvočni posnetek izjave Neže Miklič, vodje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto (mp3)  

Zvočni posnetek izjave Olge Rupnik Krže, ravnateljice Mladinskega doma Malči Belič (mp3)  

Ravnateljica Mladinskega doma Malči Belič Olga Rupnik Krže je opozorila, da je zlorab več vrst in da nobena ni zanemarljiva. "So psihične, fizične, tudi spolne. Vse so za otroka travmatične. Zloraba je vsaka situacija, ko otrok ne dobi tistega, kar v določenem obdobju razvoja nujno potrebuje, od povsem elementarih potreb, kot je hrana, do občuka varnosti in sprejetosti. Največkrat pa seveda pod besedo zloraba pojmujemo spolno zlorabo."

"Starši in drugi odrasli na splošno z otroki zelo težko spregovorimo o osveščanju o spolnih zlorabah to temo raje odmaknemo na stran. Pričakujemo, da bodo drugi spregovorili o tem. Z otrokom pa je treba o vsakovrstni zlorabi, tudi spolni zlorabi, govoriti že zelo zgodaj, v njegovem najnežnejšem obdobju, na način, da otroka naučimo, kateri so intimni deli telesa, kateri dotiki so primerni dotiki in kateri dotiki so absolutno neprimerni," je dejala Neža Miklič.

 Da bi svojo izkušnjo delili z drugimi morebitnimi žrtvami in jih spodbudili, da poiščejo pomoč, so o zlorabah, ki so zaznamovale njihovo otroštvo, spregovorili tudi trije varovanci doma Malči Belič. Poimenovali jih bomo Matjaž, Klara in Sonja.

Sonja (ime je izmišljeno) je bila pri dvanajstih letih spolno zlorabljena. V šoli so opazili, da se z njo nekaj dogaja, najprej je opazila sošolka, povedala je učiteljici, nato pa je šola obvestila center za socialno delo. "Ko sta se mama in oče ločila, je imela mama več kratkih razmerij. Med drugim tudi nasilnega partnerja, ki je izvajal fizično nasilje nad mano, mojo sestro in polbratom. To se je dogajalo približno eno leto. S sestro sva se ga grozno bali, veliko sva se pogovarjali med seboj. Mene je začel že zgodaj tudi spolno zlorabljati. Mami nisem mogla zaupati, velikokrat je tudi ni bilo doma. Ko sem le zbrala pogum in ji povedala, mi sprva sploh ni verjela," je povedala Sonja.

Sreča v nesreči je hotela, da se je njena pot po posredovanju pristojnih služb, tudi policije, pri 12 letih nadaljevala v domu Malči Belič, kjer je spoznala vrstnike s podobnimi in tudi drugačnimi travmatičnimi zgodbami. "Prihod v dom je bil zame izjemno pozitiven. Z vrstniki in strokovnjaki smo veliko delali na komunikaciji, hodila sem tudi na pogovore k psihologinji, ki mi je veliko pomagala. Takšna preteklost te namreč zaznamuje, a se z leti navadiš, okrepiš in nadaljuješ s svojim življenjem. Težko je, ko si sam začneš ustvarjati partnerski odnos. Težko je zate in za partnerja, ki mora imeti veliko razumevanja in potrpljenja. Veliko sem delala na sebi in zase, danes sem drugačna oseba in sem ponosna na to, kar sem dosegla. Danes sem vesela, nasmejana, energična in vidim svetlejšo prihodnost," še doda.

Sonja je po zaslugi dobrih prijateljev in strokovnjakov, ki so ji ves čas stali ob strani in ji pomagali, uspela premagati svoje strahove in danes poskuša nadaljevati s svojim življenjem. Kot pravi, želi doštudirati, opraviti nekaj zanimivih tečajev in se tudi poklicno razvijati.

Bodimo pozorni, vsakršna vedenjska sprememba otroka je lahko znak zlorabe

Vsakršna nagla sprememba vedenja je lahko močan pokazatelj, da se z otrokom nekaj dogaja. Takšni znaki so na primer:

• naglo poslabšanje učnega uspeha v šoli,
• sprememba vedenja, zaskrbljenost otroka, žalost, vzkipljivost, agresija, zaprtost vase, nenehna zamišljenost itd.,
• živahen otrok ali mladostnik se nenadoma zapre vase,
• prej umirjen otrok nenadoma postane problematičen,
• motnje spanja,
• izguba apetita
• itd.

Otroci o zlorabah težko spregovorijo

Otroci o spolni zlorabi, še posebej če je storilec nekdo iz ožjega družinskega kroga, težko spregovorijo. Najpogosteje o tem dolgo molčijo, saj sprva morda niti ne vedo, da gre za zlorabo. Žrtev občuti, da je ravnanje napačno, ne ve pa, kako se odzvati. Nima ustrezni informacij, občuti sram, lahko ga je tudi zelo strah, če mu storilec na primer grozi. Njegovo zaupanje je zlorabljeno, zato težko pove, kaj se mu dogaja.

Spolna zloraba je različnih oblik

Spolna zloraba se skriva v različnih oblikah spolne dejavnosti, od manj intimnih, ki sprva niti ne vsebujejo fizičnega kontakta, do bolj kontaktnih spolnih dejanj. Storilec pri tem izkorišča svoj položaj in vpliv, ki ga ima nad otrokom, postopoma gradi odnos z njim in izkorišča njegovo zaupanje. Sprva se zloraba lahko začne z navidez nedolžnimi a neprimernimi opazkami. Otrok lahko začuti, da mu je ob tem neprijetno, a ravnanja storilca morda ne prepozna kot zlorabo. Opazke se lahko stopnjujejo in privedejo do fizičnega kontakta, najprej neprimernih dotikov, nato pa tudi do spolnega odnosa.

Spolne zlorabe se dogajajo v različnih družinah in okoljih

Ena izmed pogostih zmot je, da se spolna zloraba ne more zgoditi v družini, ki je navzven videti urejena, še posebej, če je tudi ekonomsko premožnejša. Dejstvo je, da se spolne zlorabe otrok lahko zgodijo v različnih družbenih in kulturnih okoljih, v bogatih ali finančno deprivilegiranih družinah, velikih in majhnih, izobraženih ali neizobraženih itd.

Žrtve spolni zlorab so lahko otroci vseh starosti, storilci pa najpogosteje njihovi bližnji

Največkrat se spolno nasilje nad otroki odvija v okolju, ki ga otroci poznajo in mu zaupajo. Največkrat otroke spolno zlorabijo osebe, ki jim je otrok predan v oskrbo, nego oz. varstvo. To so navadno tudi osebe, od katerih je otrok odvisen tako čustveno kot tudi materialno. Podatki kažejo, da žrtve spolnih zlorab niso zgolj deklice, temveč pogosto tudi dečki. Izjemno zaskrbljujoče je tudi, da so žrtve spolnih zlorab čedalje mlajše, lahko so spolno zlorabljeni celo dojenčki.

Število odkritih in prijavljenih spolnih zlorab narašča

Podatki kažejo, da se v zadnjih letih povečuje število kaznivih dejanj nasilja (tudi spolnega) nad otroki. V zadnjih petih letih je policija obravnavala kar 1.080 kaznivih dejanj spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Povečano število prijavljenih kaznivih dejanj vzbuja ambivalenten odnos. Po eni strani je naraščajoče število lahko alarmanten podatek, po drugi strani pa so visoke številke lahko odraz povečanih aktivnosti in prizadevanj policije, žrtvam bolj prijazne in prilagojene zakonodaje ter povečanja občutljivosti in ozaveščenosti ljudi.

• Statistični podatki  

Kako lahko pomagamo otrokom in mladostnikom, žrtvam spolnih zlorab

Ker otroci o tovrstnih zlorabah zelo težko spregovorijo, jih moramo odrasli spodbuditi, da nam zaupajo svoje težave. "Če posumimo, da je otrok žrtev zlorabe, je to treba nemudoma prijaviti ustreznim organom, tudi policiji! Otroku moramo verjeti, njegovih skrbi ne smemo ignorirati, temveč mu moramo prisluhniti in se postaviti na njegovo stran. V nobenem trenutku ne smemo dovoliti, da bi otrok za nastalo situacijo krivil sebe. Tako tisti, ki se jim zaupa, kot tudi strokovni delavci pristojnih služb moramo žrtvam spolne zlorabe odvzeti občutek krivde, jim zagotoviti zaščito ter jim kasneje, tudi ko je kazenski postopek že zaključen, omogočiti ustrezno pomoč, da bodo zmogli ponovno 'sestaviti' svoj porušen svet in si ustvariti normalno življenje," je še dodala Neža Miklič.

Povezane vsebine

• Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji
• Da bi otrokom, žrtvam kaznivih dejanj, olajšali pogovore o neprijetnih izkušnjah, smo na dveh policijskih upravah odprli t. i. prijazno sobo
  • Celje (7. junij 2010)
  • Novo mesto (28. december 2011)
• Spolno nasilje (brošura) 
• Ko postanem žrtev kaznivega dejanja (brošura)  
• Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite
• Policisti z lutkovno igrico 113 opozarjamo otroke na nevarnosti, ki prežijo nanje, in jim svetujemo, kako se pravilno odzvati