Notranji minister dr. Gregor Virant in generalni direktor policije Stanislav Veniger sta na današnji novinarski konferenci predstavila rezultate dela policije v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kot sta oba poudarila, je policija v tem obdobju delala zelo dobro.
Foto: MNZ
"Letos se je zvrstilo kar precej dogodkov, ki so vplivali tudi na delo policije, od demonstracij, stavke policistov, poglabljanja krize, ki ima za posledico tudi nenehno iskanje notranjih rezerv, optimiziranje delovnih procesov itd., kar tako od policijskega managementa kot tudi vseh zaposlenih zahteva maksimalno angažiranje in iskanje optimalnih rešitev. Da se v policiji kljub krizi, v kakršni še nismo bili, zavedamo svojega poslanstva, pa kažejo rezultati našega dela v zadnjih devetih mesecih, kot tudi zadnje uspešne policijske akcije, ki pritrjujejo temu, da večina zaposlenih v policiji deluje visoko strokovno, zavzeto in profesionalno. Moram poudariti, da sem na svoje sodelavke in sodelavce izjemno ponosen in se jim ob tej priložnosti tudi zahvaljujem za njihov trud. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujemo, se absolutno zavedamo, da naše delo ni samo sebi namen, temveč smo servis državljanov," je svoj nagovor začel generalni direktor policije Stanislav Veniger.
Po različnih mednarodnih ocenah Slovenija še vedno sodi v sam svetovni vrh najvarnejših držav. "Prav varnost je ena redkih dobrin, s katerimi se Slovenija v tem trenutku še lahko pohvali, seveda pa moramo zato storiti vse, da bi jo ohranili tudi v prihodnje. Ne glede na to, kako težke so trenutne javnofinančne razmere, se mora pomena varnosti zavedati tudi država in delo policije ustrezno ovrednotiti," je še dodal Veniger.
Zvočni posnetek izjave generalnega direktorja policije Stanislava Venigerja (mp3)
Notranji minister dr. Gregor Virant je pohvalil delo policije. Kot je dejal, so "rezultati dela policije v prvih devetih mesecih letos izjemni", predvsem na področju pregona gospodarske kriminalitete. Na tem področju so bili namreč policisti in kriminalisti zelo uspešni. Zagotovil je, da se bo skupaj z vlado zavzemal, da bo imela policija zadostna sredstva za učinkovito delo.
Zvočni posnetek izjave ministra za notranje zadeve dr. Gregorja Viranta (mp3)
Poročilo o rezultatih dela policije od 1. januarja do 30. septembra 2013
Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete
Obseg obravnavane in s kazensko ovadbo zaključene gospodarske kriminalitete se je v prvih devetih mesecih leta 2013 povečal z 8.852 obravnavanih kaznivih dejanj v letu 2012 na 14.106 kaznivih dejanj v letu 2013. Kot posledica storjenih gospodarskih kaznivih dejanj je v letu 2013 nastala velika premoženjska škoda v višini 318,9 milijonov evrov. Delež preiskanih gospodarskih kaznivih dejanj znaša 86,8 %. Število oseb, obravnavnih zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj, se je z 11.548 v letu 2012 povečalo na 19.369 v letu 2013. V največjem porastu, in sicer za kar 241 %, so kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost (z 831 na 2.829), sledijo kazniva dejanja zoper gospodarstvo za 62 % (s 4.917 na 7.975) in kazniva dejanja zoper premoženje za 47 % (s 1755 na 2.586). V policiji ugotavljamo, da se število zaznanih gospodarskih kaznivih dejanj iz leta v leto skokovito povečuje, iz evidence zaznanih kaznivih dejanj je namreč razvidno, da se je število zadev v policiji v zadnjih petih letih povečalo za kar 61 %.
Obravnavanih je bilo 81 (104) kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva. Pri drugih oblikah ogrožanja je bilo obravnavano 212 (205) kaznivih dejanj izsiljevanja. Kot stalnica ostajajo izsiljevanja oz. samovolje, ki izhajajo iz predhodnih upniško-dolžniških razmerij. Policisti so obravnavali tudi 400 kaznivih dejanj groženj, 209 povzročitev splošne nevarnosti, 6 ugrabitev ter 33 primerov protipravnega odvzema prostosti. Policijski pogajalci pa so bili aktivirani v 13-krat, predvsem v primerih poskusov samomorov.
V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo na področju prepovedanih drog obravnavanih za 2,9 % manj kaznivih dejanj kot v enakem lanskem obdobju. Na področju trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije je bilo v prvih devetih mesecih v letu 2013 obravnavanih bistveno več kaznivih dejanj (61) kot v enakem obdobju v letu 2012 (11).
Kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo 52.346 (45.733). Kljub povečanju števila obravnavanih premoženjskih kaznivih dejanj smo ob istem številu kriminalistov, ki se ukvarjajo s preiskovanjem tovrstnih kaznivih dejanj, zvišali delež preiskanosti s 24,3 % v letu 2012 na 29,6 % v prvih devetih mesecih leta 2013.
V letu 2013 so preiskani vsi umori in uboji. V okviru nasilja v družini opažamo manjši upad prijavljenih kaznivih dejanj, še vedno pa je nasilje v družini pereč družbeni problem, ki ga ne more reševati policija sama, temveč v sodelovanju z drugimi institucijami.
V letošnjem letu so kriminalisti obravnavali 509 kaznivih dejanj s področja zanemarjanja otrok oz. mladoletnih oseb. Zabeležili smo nekaj manj primerov spolnih zlorab otrok, kar pa gre predvsem pripisati spremembi kazenske zakonodaje (173. člen KZ-1B). V sklopu kaznivih dejanj, ki jih storijo mladoletne osebe (14-18 let), prevladujejo premoženjski delikti, povzročanje telesnih poškodb drugim, zloraba prepovedanih drog in promet z njimi. Zaskrbljujoče pa je, da so mladoletne osebe tudi storilci različnih oblik spolnih zlorab (poslistva, spolni napadi), kot tudi umorov.
Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja
Prekrški na področju splošnih policijskih nalog so na približno enaki ravni kot v enakem obdobju preteklega leta. Še vedno je največ prekrškov po Zakonu o varstvu javnega reda in miru (17.311), sledijo pa prekrški po Zakonu o tujcih (7.462). Tudi prekrški po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami so na približno enaki ravni kot v preteklem letu, letos jih je bilo 2.513. Policisti so v prvih devetih mesecih izvajali bistveno več akcij iskanja izgubljenih oziroma pogrešanih oseb, kot lani.
Splošna kriza se odraža tudi v razpoloženju državljanov ob izvajanju različnih ukrepov državne oblasti, zaradi česar so državljani do uradnih oseb čedalje pogosteje nasilni. Policisti v skladu z zakonodajo nudijo pomoč državnim organom in drugim upravičencem z javnim pooblastilom, kadar ti naletijo na upiranje ali ga utemeljeno pričakujejo. Število primerov nudenja pomoči državnim organom se je letos povečalo za dobrih 24 %.
Eden najpomembnejših projektov v letu 2013 je bilo varovanje evropskega košarkarskega prvenstva, ki je potekalo med 4. in 22. septembrom, ki ga je policija opravila odlično. Z aktivnostmi smo začeli že v letu 2012, stopnjevale pa so se pred začetkom prvenstva in dosegle vrhunec ob zaključku prvenstva. V neposredno delo so bile vključene vse strukture policije in vrsta podpornih služb notranjega ministrstva.
Varnost cestnega prometa
V devetih mesecih leta 2013 je bila prometna varnost boljša kot v enakem obdobju leta 2012. Policija je delovala predvsem proaktivno in naloge načrtovala glede na sezonska dogajanja (motoristična in glavna turistična sezona, začetek šolskega leta, slabše vozne razmere v začetku leta). Ugotovili smo 62.316 (49.352) kršitev zaradi prekoračitev hitrosti, 9.415 (5.647) kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 36.320 (33.925) kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu med vožnjo.
Policisti so v tem obdobju obravnavali 13.988 ali 17,4 % manj prometnih nesreč. V prometnih nesrečah je umrlo 89 (87) oseb, število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah se je zmanjšalo s 667 na 526, število lahko telesno poškodovanih pa s 6.254 na 6.118. Najpogostejši vzroki najhujših prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran oz. smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti.
Več kot 9,9 % vseh povzročiteljev prometnih nesreč je bilo pod vplivom alkohola. Delež alkoholiziranih povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč pa je kar 24,4 %. V več prometnih nesrečah s smrtnimi žrtvami je policija organizirala dodatne oglede, na katere je povabila predstavnike upravljavcev, vzdrževalcev, občin, svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu idr. Na podlagi njihovih predlogov so bili sprejeti tudi mnogi konkretni tehnični ukrepi za preprečitev ponovnih prometnih nesreč.
V želji, da bi se državljanom še bolj približali ter njihove pobude, predloge in pričakovanja vključili v svoje delo, smo pripravili posebno spletno aplikacijo Predlagaj prometno kontrolo. Od avgusta, ko je bila aplikacija uvedena, pa do konca septembra je policija prejela 1.820 pobud.
Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih
Naraščajoč trend ilegalnih migracij s konca leta 2012 se je v začetku leta 2013 umiril in je od aprila v upadu. Skupno število ilegalnih prehodov v devetih mesecih letošnjega leta se je zmanjšalo za 4 % (z 829 na 794). Število ilegalnih migracij je v večini posledica t. i. sekundarnih migracij iz Grčije preko držav zahodnega Balkana. Skupno število ilegalnih migracij je tako v devetih mesecih leta 2013 primerljivo z enakim obdobjem 2012. Najpogosteje obravnavani ilegalni migranti so iz Afganistana, Kosova, Somalije, Eritreje in Sirije, kar je posledica predvsem nestabilnih političnih razmer v afriških in bližnjevzhodnih državah.
Letošnje leto je bilo zaznamovano tudi z intenzivnimi pripravami na uvedbo skupne mejne kontrole na slovensko-hrvaški meji, ki se je začela izvajati z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Obe državi sta na 37 mejnih prehodih s 1. julijem 2013 uvedli skupno mejno kontrolo. Trenutno potekajo priprave za uvedbo skupne mejne kontrole na 8 dodatnih mejnih prehodih.
V Sloveniji se je oktobra 2013 zaključil ciklus schengenskih evalvacij, ki so potekale od februarja 2012 do oktobra 2013. Strokovnjaki evropskih držav so ocenjevali izvajanje schengenskega pravnega reda v Sloveniji na različnih področjih (kopenske meje, zračne meje, morske meje, policijsko sodelovanje, varstvo osebnih podatkov, SIS/SIRENE, vize). Osnutki že opravljenih evalvacij so zelo pozitivni.
Druga področja policijskega dela
Specialna enota je v sodelovanju z drugimi policijskimi enotami izvedla 41 operativnih zadev, v okviru katerih je bila 7-krat aktivirana za urgentno posredovanje. Oddelek za protibombno zaščito je v preteklem obdobju urgentno posredoval 65-krat, v okviru svojega delovnega področja pa so 261-krat opravili protibombne preglede na športnih prireditvah, preglede pri varovanju varovanih oseb itd.
S helikopterji Letalske policijske enote smo leteli približno 1.000 ur, od tega za humanitarne naloge 340 ur, preostanek naleta, približno 600 ur, pa predstavljajo operativne policijske naloge (nadzor državne meje, interventne policijske naloge, usposabljanja itd. Prepeljali smo 189 poškodovanih ali hudo obolelih oseb, ki so potrebovali helikoptersko nujno medicinsko pomoč, s pomočjo helikopterja smo v visokogorju rešili 60 poškodovanih oseb in prepeljali 31 nedonošenčkov v inkubatorju.
V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na interventno številko policije 113 v vseh osmih OKC policijskih uprav skupaj sprejetih 386.128 klicev, kar je 4,8 % več kot v enakem obdobju lani. Interventnih dogodkov, torej takšnih, ki zahtevajo prihod policije na kraj dogodka, je bilo 143.396, kar predstavlja 37,1 % vseh klicev na interventno številko policije 113. Od vseh interventnih dogodkov je bilo nujnih interventnih dogodkov 7.127.
Center za varovanje in zaščito je marca letos začel varovati predsednico Vlade RS in novo imenovane ministre. V ta namen je policija morala na novo opremiti in vzpostaviti celoten sistem varovanja, ki obsega ukrepe tehničnega, operativno-preventivnega in fizičnega varovanja. Izdelano je bilo tudi 89 ocen ogroženosti za določene varovane osebe in objekte. Poleg rednih nalog varovanja so policisti Centra za varovanje in zaščito zagotavljali varnost 33 tujim varovanim osebam na enodnevnem ali večdnevnih obiskih v Sloveniji. V tem obdobju je poleg navedenih varovanj policija opravila tudi varovanje 72 tujih varovanih oseb, ki so se udeležili šestih konferenc v Sloveniji. Policiji je bilo v tem času v nadaljnjo forenzično in operativno obravnavo izročenih 64 varnostno zanimivih pisanj, ki so bila naslovljena na 24 različnih naslovnikov. Od tega je bilo 14 z grozilno, 16 z žaljivo vsebino, ostala pa so bila ali z zmedeno vsebino, opozorilna, prošnje ali provokativna pisanja.
Statistično je v letošnjem letu vidna manjša rast zahtevkov za forenzično preiskavo. Število zadetkov iz evidenc je na podobni ravni kot lansko leto, število oseb v evidenci preiskav DNK pa je za nekaj več kot 1500 večje kot konec lanskega leta. Na podlagi forenzičnih in kriminalističnotehničnih preiskav in opravil je bilo identificiranih več kot 800 storilcev kaznivih dejanj.
Letošnje leto je zaznamovalo tudi intenzivno reševanje problematike administrativnih ovir. Od leta 2011 pa do danes smo prejeli več kot 200 predlogov in privarčevali približno 20.000 ur dela. V letošnjem letu je ena pomembnejših novosti tudi projekt e-policist, ki ga želimo še nadgraditi in s katerimi bomo še poenostavili administrativne naloge.
Prisilna sredstva so policisti uporabili v 17,5 % manj primerih (skupaj v 5.612 primerih (6.804)), zoper 21,2 % manj kršiteljev (2.727 kršiteljev, lani 3.462). Najpogosteje (v več kot 90 %) so bila uporabljena najmilejša prisilna sredstva (sredstva za vklepanje in vezanje ter fizična sila). Pri uporabi prisilnih sredstev se je telesno poškodovalo za 30,4 % manj policistov in 28,0 % manj kršiteljev. Opozorilni strel in strelno orožje v prvih devetih mesecih ni bilo uporabljeno (lani 1-krat strelno orožje in 5-krat opozorilni strel). Med kršitelji je bilo več kot 60 % pod vplivom alkohola, prepovedanih drog. Bilo je izrečenih nekaj manj groženj policistom kot v enakem obdobju lani, so pa bile izrečene grožnje povezane z izvedenimi pooblastili in postopki policistov. Po drugi strani pa je bilo za dobrih 5 % več napadenih policistov. Policisti so bili najpogosteje napadeni z nevarnimi predmeti, pogosto so jih udarili, prijemali, odrivali, grabili, davili ali grizli.
Glede na omenjene okoliščine finančnih sredstev je slovenska policija svojim državljanom v prvih devetih mesecih leta 2013 uspela zagotoviti visoko raven varnosti. Seveda pa bo ohranjanje take ravni spričo pomanjkanja finančnih sredstev za policijo v prihodnje zagotovo velik izziv. Najbolj bo treba poskrbeti za izboljšanje voznega parka policije (povprečna starost policijskih vozil je več kot 8 let, pri čemer ima veliko vozil prevoženih več kot 300.000 km) in nabavo opreme, ki jo policisti potrebujejo pri svojem delu (deli policijske uniforme, zaščitna oprema in oborožitvena oprema). Že z rebalansom 2013 so bila policiji v internem finančnem načrtu bistveno zmanjšana sredstva za investicije in materialne stroške. S trenutnim predlogom razreza internega finančnega načrta za leto 2014 in 2015 se sredstva za investicije in materialne stroške zmanjšujejo za dodatnih 24 %.