Na novinarski konferenci, ki je bila danes, 28. junija 2012, na mejnem prehodu Obrežje, sta Matjaž Leskovar iz Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije in Boris Orlović, načelnik oddelka za varnost v cestnem prometu s hrvaškega notranjega ministrstva, opozorila na slabšo prometno varnost v času počitnic in dopustov.

Matjaž Leskovar je predstavil varnostne razmere v naših cestah v poletnih mesecih. "Značilnost poletnih mesecev je večja gostota prometa in raznovrstnost udeležencev v cestnem prometu. S tem se poveča tudi tveganje za nastanek prometnih nesreč." V Sloveniji trendi prometne varnosti v preteklih obdobjih (2007-2010) kažejo na zmanjšanje števila smrtnih prometnih nesreč in nesreč s telesnimi poškodbami. Cilj in namen ukrepov policije je, da ohrani ta pozitivni trend.

Nadzori cestnega prometa so ena izmed pomembnejših aktivnosti, s katerimi želimo izboljšati stanje prometne varnosti. Zato bo policija v poletnih mesecih izvajala nadzor. Ključne aktivnosti in vsebina nadzora bo usmerjena na tiste udeležence, ki so najpogosteje udeleženi v prometnih nesrečah, in tiste dejavnike, ki so najpogostejši vzrok prometnih nesreč. Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Poleg hitrosti sta najpogostejša vzroka neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran in smer vožnje. Med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek prometne nesreče sodi tudi vožnja pod vplivom alkohola. V preteklih obdobjih je bila kar tretjina prometnih nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola.

Med poletnimi meseci bodo policisti poostrili nadzor nad hitrostjo in psihofizičnim stanjem udeležencev v prometu ter nadzor nad vozniki enoslednih motornih vozil. Izvajali bodo sistematične nadzore nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov. Na avtocestnem omrežju bodo merili hitrost z vozili, v katerih je vgrajen videonadzorni sistem. Policisti bodo prisotni predvsem tam, kjer je prometnovarnostna problematika večja (npr. ob zastojih), in bodo pomagali udeležencem cestnega prometa v skladu s svojimi pristojnostmi. Dosledno bodo ukrepali zoper tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali mimo po odstavnih pasovih oziroma prehitevalnih pasovih, kljub prometnemu znaku, ki prehitevanje prepoveduje (vozišča avtocest ...). Dosledno bodo ukrepali zoper voznike tovornih ali drugih vozil, ki zaradi počasne vožnje, nižje od največje dovoljene hitrosti, za seboj ustvarjajo kolone vozil in se na prvem primernem kraju ne umaknejo, ki nepravilno parkirajo tovorna vozila in ne upoštevajo določb odredbe o omejitvi prometa. Prisotni bodo na kritičnih odsekih in v kritičnih obdobjih, kjer so kršitve cestnoprometnih predpisov in prometne nesreče najpogostejše. V bližini večjih prireditev (motozbori, kopališča ...) bodo izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti.

Boris Orlović je predstavil statistične podatke o prometnih nesrečah na hrvaških cestah, v katerih so bili udeleženci tuji državljani. V letu 2011 so bili izmed vseh tujcev v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi prav slovenski državljani, in sicer v 857 prometnih nesrečah. Od teh v sedmih prometnih nesrečah s smrtnim izidom, v 190 s telesnimi poškodbami in 660 z materialno škodo. 6 naših državljanov je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo na hrvaških cestah, 41 je bilo hudo telesno poškodovanih in 92 lažje telesno poškodovanih. V prvih petih mesecih 2012 so bili slovenski državljani udeleženi v 167 prometnih nesrečah. Dva sta zaradi posledic umrla, 10 jih je bilo hudo telesno poškodovanih in 11 lažje telesno poškodovanih. Največ prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprilagojene hitrosti ter nepravilne strani in smeri vožnje.

Boris Orlović je predstavil ukrepe v cestnem prometu, ki jih hrvaško ministrstvo za notranje zadeve načrtuje za letošnjo turistično sezono. Nadzor prometa bodo izvajali na vseh cestah, ki vodijo iz notranjosti proti morju in iz smeri mejnih prehodov, promet pa bodo nadzirali tudi s pomočjo helikopterjev. Namen je zagotavljati varnost cestnega prometa, povečati pretočnost prometa in kaznovati najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov. Preventivno-represivne aktivnosti bo izvajalo večje število policistov, ki bodo pogosteje prisotni na cestah, kjer je po izkušnjah iz preteklih let najbolj gost promet in kjer je ogrožena varnost udeležencev v cestnem prometu. Turistom bodo delili tudi zloženko "Poletje na hrvaških cestah - napotki za varnejšo vožnjo", v kateri so navedeni prometni predpisi in nasveti turistom.

Na Hrvaškem največjo gnečo pričakujejo na cestninskih postajah, na vpadnicah v večje turistične kraje, v trajektnih pristaniščih in na mejnih prehodih. Po njihovih izkušnjah so utrujeni vozniki izjemno nevarni in nedavno prometno nesrečo češkega avtobusa je najverjetneje povzročil prav utrujen voznik.

Boris Orlić in Matjaž Leskovar sta predstavila tudi nasvete za varno vožnjo in voznike opozorila na nekatere pomembne okoliščine, ki vplivajo na varno vožnjo:

• Zaradi možnih zastojev in konic se od doma odpravite pravočasno.
• Pred odhodom preverite tehnično brezhibnost vozila.
• Vozite v ustreznem psihofizičnem stanju, saj alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi ter utrujenost bistveno vplivajo na varno in zanesljivo udeležbo v cestnem prometu!
• Zaradi možnih zastojev oz. gostejšega prometa, prometnih nesreč, delovišč na cestah in cestninskih postajah ipd. spremljajte prometne informacije in se, če je le možno, odpravite na pot takrat, ko na cestah ni zastojev.
• Če se zastoju ne morete izogniti, ostanite strpni in dosledno upoštevajte cestnoprometne predpise (vozite na zadostni varnostni razdalji in s hitrostjo, prilagojeno voznim razmeram, ne prehitevajte ...).
• Opremo (žarnice, varnostni trikotnik, prvo pomoč) imejte dosegljivo v avtomobilu.

Voznik morajo ob zastojih spoštovati postavljeno prometno signalizacijo. Upoštevati morajo:

• na zožanem delu ceste naj se vozniki razvrščajo z dveh pasov na enega po t. i. sistemu zadrge, kar pomeni, da se vozniki drug za drugim izmenično razvrščajo po eden z levega in desnega pasu,
• v zastoju morajo pustiti prostor med kolonama vozil za morebiten prehod intervencijskih vozil,
• na odstavnem in voznem pasu ter v predorih so prepovedani vožnja, parkiranje ali ustavitev; razen v sili.

Načrtovane aktivnosti policistov so predvsem:

• povečanje obsega nadzora nad hitrostjo, psihofizičnim stanjem udeležencev v prometu ("Promil") in nadzorov nad vozniki enoslednih motornih vozil,
• zagotavljanje sistematičnih nadzorov nad večkratnimi kršitelji cestnoprometnih predpisov,
• nadzori hitrosti na avtocestnem omrežju z vozili, v katerih je vgrajen videonadzorni sistem,
• policisti bodo prisotni predvsem tam, kjer je prometnovarnostna problematika večja (npr. ob zastojih), in bodo pomagali udeležencem cestnega prometa v skladu s svojimi pristojnostmi,
• policisti bodo nadzirali in dosledno ukrepali zoper tiste, ki prehitevajo, vozijo vzvratno ali mimo po odstavnih pasovih oziroma prehitevalnih pasovih, kljub prometnemu znaku, ki prehitevanje prepoveduje (vozišča avtocest ...),
• policisti bodo izvajali nadzore hitrosti s pomočjo tahografov,
• dosledno bodo ukrepali zoper voznike tovornih ali drugih vozil, ki zaradi počasne vožnje, nižje od največje dovoljene hitrost, za seboj ustvarjajo kolone vozil in se na prvem primernem kraju ne umaknejo, ki nepravilno parkirajo tovorna vozila in ne upoštevajo določb odredbe o omejitvi prometa,
• policisti bodo prisotni na kritičnih odsekih in v kritičnih obdobjih, kjer so kršitve cestnoprometnih predpisov in prometne nesreče najpogostejše,
• v bližini večjih prireditev (motozbori, kopališča ...) bodo policisti bodo policisti izvajali poostrene nadzore alkoholiziranosti.