Sorodne objave

 

Na krožišču pri Žalah v Ljubljani smo danes, 11. junija 2012, skupaj s slepimi in slabovidnimi prečkali cesto in opozarjali na težave, s katerimi se ljudje z okvarami vida srečujejo v prometu.

V okviru tedna slepih 2012 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravila dogodek z naslovom Prečkanje krožišča s slepimi in slabovidnimi. Krožišča so namreč za slepe in slabovidne velik izziv, saj se od običajnih križišč razlikujejo po svoji obliki in zato tudi po načinu prečkanja. Z današnjim dogodkom so v zvezi želeli poudariti, da krožišča, ki jih je pri nas vedno več, niso primerno označena za potrebe slepih in slabovidnih. "Krožišča so zaradi svoje oblike in načina prečkanja velik problem, saj slepi in slabovidni nanje še nismo navajeni v takšni meri kot na običajna križišča. Ob tem pa moramo poudariti, da je treba celotno urbano okolje in procese, ki se odvijajo v njem, prilagoditi tako, da omogoča tudi slepim in slabovidnim čim večjo samostojnost, kar je eden od ključnih pogojev za neodvisno življenje in s tem preprečevanje naše izključenosti iz družbe," je dejal Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije.

1

Obiskovalci so lahko z zavezanimi očmi in belo palico preizkusili, kako nujne bi bile za hojo primerne taktilne talne oznake.

2

Dogodka se je udeležil tudi vodja Sektorja prometne policije v Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun, ki je opozoril na pomen pravilno urejene prometne infrastrukture za slepe in slabovidne in skrb policije za kakovostno in varno udeležbo slepih in slabovidnih v cestnem prometu.


Zvočni posnetek mag. Ivana Kapuna (mp3) 


"Ob svojem delu se policisti pogosto srečujemo z osebami z okvarami vida. Dolgoletne izkušnje so pokazale, kako zelo pomembno je medsebojno sodelovanje. Zato v policiji že vrsto let potekajo aktivnosti, ki imajo dvojno nalogo – po eni strani osveščati slepe in slabovidne o samozaščitnem ravnanju, zlasti na področju prometne varnosti, po drugi strani pa osveščati tudi širšo javnost, ki se običajno ne zaveda dovolj, da med nami živijo ljudje z okvarami vida. Takšne aktivnosti pa so med drugim pozitivna izkušnja tudi za nas policiste, ki tako neposredno spoznavamo njihove potrebe in težave in temu prilagajamo svoje preventivne aktivnosti," je ob današnjem dogodku dejal Kapun.

3

Eden pomembnejših mehanizmov za večjo varnost slepih in slabovidnih je tesno vpet v obstoječo zakonodajo. Že Zakon o pravilih cestnega prometa udeležencem nalaga, naj bodo še posebej pozorni in naj pazijo na otroke, starejše ljudi, slepe, invalide in druge ranljivejše skupine prometnih udeležencev. Za večjo varnost slepih in slabovidnih pa mora biti tudi cestna infrastruktura prilagojena njihovim potrebam. "Zato je pomembno, da se večkrat pregledajo varne poti, ki jih slepi in slabovidni pogosteje uporabljajo. Vsi odgovorni lahko tako neposredno ocenimo dostopnost poti ter spoznamo različne arhitektonske in komunikacijske ovire. Hkrati lahko policisti slepim in slabovidnim osebam tudi neposredno svetujemo najbolj varno pot za hojo, prečkanje vozišča oz. nasploh varno udeležbo v cestnem prometu," je še dodal Kapun.

4

Veliko pa lahko za svojo varnost naredijo tudi slepi in slabovidni sami. Bela palica ni le zaščitni znak in pripomoček, ki simbolizira osebno neodvisnost slepe ali slabovidne osebe, temveč je hkrati tudi opozorilo drugim, da njen uporabnik ne vidi in ima zato posebne potrebe in pravice. Z belo palico so takšni udeleženci v prometu bolj vidni, s tem pa tudi varnejši, saj jih drugi udeleženci laže in predvsem pravočasno opazijo.

Vid je zagotovo eno najbolj dragocenih čutil, ki jih človek premore. Ob okvari ali izgubi vida lahko tudi najbolj preprosta opravila, na primer hoja po pločniku ali prečkanje ceste, postanejo skoraj nepremagljiva ovira. Prav zato moramo vse pristojne institucije in vsi prometni udeležnci poskrbeti, da takšnim, najbolj ranljivim družbenim skupinam, zagotovimo čim bolj varno udeležbo v cestnem prometu.

Foto: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije


Preberite tudi: