Namestnica generalnega direktorja policije mag. Tatjana Bobnar je danes, 2. decembra 2011, na konferenci Mreže policistk v jugovzhodni Evropi (WPON) predstavila svojo izkušnjo kot nekdanje koordinatorice za enake možnosti spolov v policiji, nekatere poglede na položaj žensk v policiji* in širše ter poudarila pomen medsebojnih odnosov.

Konferenco, ki poteka med 1. in 3. decembrom v Budvi v Črni gori, organizira United Nations Development Programme v sodelovanju s policijami držav zahodnega Balkana.

Kot je dejala Bobnarjeva, se je  v zadnjih tridesetih letih število policistk po vsem svetu močno povečalo (v Angliji je npr. delež zaposlenih žensk v policiji kar 25 %). Kljub temu pa je njihov delež še vedno veliko manjši od deleža zaposlenih moških.

V slovenski policiji je bilo konec leta 2010 oziroma v začetku leta 2011 zaposlenih 7.776 policistov. Od tega je bilo žensk 1.156  ali 14,87 %. 872 ali 14,35 % vseh uniformiranih policistov so bile ženske, medtem ko je bil delež žensk med neuniformiranimi policisti 16,68 % (na Generalni policijski upravi je največji delež zaposlenih žensk v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju - gre za enoto, ki ima tudi sicer največji delež zaposlenih žensk, sledi Uprava kriminalistične policije). Med 1.213 drugimi delavci, zaposlenimi v policiji, je bilo v tem obdobju kar 1.000 žensk ali 82,44 %, ki opravljajo predvsem administrativno delo.** 

Razveseljujoče  je dejstvo, da število policistk v slovenski policiji v zadnjih letih narašča. Tako se je v letu 2010 od 188 kandidatov za policista zaposlilo skoraj 28 % žensk.

Enakost med moškimi in ženskami je eno temeljnih načel Evropske unije. Začetke ima med drugim v letu 1957, ko je načelo enakega plačila za enako delo postalo del Rimske pogodbe. V družbi je veliko govora o enakosti, tudi spolov, vendar pa razlike med spoloma na trgu dela še vedno obstajajo, ženske še vedno prevladujejo v slabše plačanih sektorjih in jih je premalo na vodstvenih položajih. Zato je zelo pomembna Strategija za enakopravnost med moškimi in ženskami, ki predstavlja delovni program Evropske komisije glede enakosti med spoloma za obdobje 2010-2015. To je obsežen okvir, ki Komisijo zavezuje k spodbujanju enakosti med spoloma v vseh politikah za naslednje tematske prednostne naloge:

• enaka ekonomska neodvisnost za moške in ženske;
• enako plačilo za enako zahtevno delo;
• enakopravnost pri odločanju;
• dostojanstvo, celovitost in konec nasilja nad spoloma;
• spodbujanje enakosti med spoloma zunaj EU;
• horizontalna vprašanja (vloga spolov, zakonodaja in vodstvena orodja).

Bobnarjeva je poudarila, da je za zagotavljanje enakih možnosti spolov temeljnega pomena ustvarjanje pogojev za lažje in kakovostnejše usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti mater in očetov ter tistih, ki skrbijo za starejše in druge pomoči potrebne družinske članice in člane, v policiji še zlasti v tistih primerih, kjer sta oba partnerja oziroma zakonca policista. 

Bobnarjeva je na konferenci predstavila svoje delo, ko je poleg rednih nalog opravljala tudi naloge koordinatorice za enake možnosti spolov v policiji. Koordinatorka za enake možnosti je tako v policiji kot v notranjem ministrstvu. Njune naloge, kot tudi naloge, za realizacijo katerih si prizadeva tudi vodstvo slovenske policije, so prizadevanja za enake možnosti žensk in moških v policiji, spodbujanje vključevanja žensk v šolanje za delo v policiji, spodbujanje zaposlovanja in višanja deleža policistk na vodilnih položajih (povečati je treba možnosti za napredovanje), preprečevati posredno ali neposredno diskriminacijo zaradi spola ter spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Vse to pa seveda zahteva aktivno sodelovanje vseh služb in enot v policiji ter notranjem ministrstvu. V ta namen sta v letu 2009 mag. Bobnarjeva in koordinatorica za enake možnosti iz notranjega ministrstva Marina Vrečar podali predlog za imenovanje delovnega telesa za integracijo načela enakosti spolov, ki ga sestavljajo zaposleni iz vseh ravni policijske organizacije.

Medsebojni odnosi med policistkami in policisti so dobri, policistke so praviloma deležne enake obravnave (Pavček, 2011). Zagotovo se položaj žensk v policiji s povečanjem števila zaposlenih policistk z leti izboljšuje, seveda pa si moramo vsi skupaj in vsak posebej prizadevati za ustvarjanje pozitivnega  delovnega okolja, s posebno skrbjo za zaposlene in njihov razvoj. Tudi v ta namen je, je poudarila Bobnarjeva, vodstvo policije v sodelovanju s psihologi zaposlenimi v policiji in MNZ, leta 2009 začelo projekt nudenja psihološke pomoči, vzpostavitve sistema zaupnikov, ki skupaj s psihologi tvorijo mrežo psihološke pomoči v policiji. Namen projekta sta takojšnja podpora in lajšanje čustvene stiske policistov (ob npr. doživljanju travmatskega dogodka, osebnih težav, mobbinga, šikaniranja na delovnem mestu, ogroženosti), krepitev pozitivnih strategij, lahko tudi samo posvet. Glede na zahvale, pohvale in pozitivne spremembe v vedenju in počutju policistk in policistov je Bobnarjeva ocenila, da smo v slovenski policiji s tem projektom naredili pomemben korak naprej za uspešno delo policistov, projekt je namreč med policistkami in policisti ter njihovimi nadrejenimi sprejet zelo dobro, z njim so bile uresničene dolgoletne prošnje mnogih zaposlenih in sindikatov, in to v dobro tako policistov kot tudi občanov.

Bobnarjeva je med drugim poudarila, da slovenske policistke in policisti zelo dobro in uspešno opravljajo vsakodnevne naloge v skrbi za varnost vseh prebivalcev Slovenije. Dobro opravljene naloge pa so gotovo odraz dobrih medsebojnih odnosov, tovarištva, solidarnosti in splošne kulture, ki pa je seveda ne moremo ustvariti čez noč, ampak jo moramo vsi skupaj s pozitivno komunikacijo, medsebojno pomočjo, dobrimi zgledi oblikovati dan za dnem. To si je v policiji za nalogo zadal tudi v letu 2011 ustanovljeni Odbor za etiko in integriteto.

Mreža policistk v jugovzhodni Evropi (WPON) je bila ustanovljena v Sarajevu novembra 2010 z namenom, da se izboljša položaj policistk in varnost žensk v regiji. Dejavnosti mreže temeljijo na priporočilih regionalne študije iz leta 2009 o položaju policistk v jugovzhodni Evropi. Udeleženci srečanja so si izmenjali poglede na vprašanja enakosti med spoloma, pregledali aktivnosti v letu 2011 ter pripravili načrt dela za leto 2012.

* Kot izhajajo tudi iz ugotovitev raziskovalne naloge opravljene v okviru magistrske naloge Tomaža Pavčka, 2011.
**Pavček, 2011.