Problematiko vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil v cestnem prometu, je slovenska policija pričela opažati v začetku devetdesetih let. Ta problematika je po tem skokovito naraščala.

Podatki zadnjih treh let kažejo naslednje:

Graf 1

Graf 2

V slovenski policiji smo prav zaradi porasta mamil v prometu že pred časom pričeli aktivno spremljati te pojave in proučevati učinkovite tuje izkušnje policijskega preprečevanja takšnih kršitev. V novem Zakonu o varnosti cestnega prometa, ki je bil sprejet leta 1998, smo natančno opredelili tako prekrške kot tudi pooblastila policistov na tem področju. Kot cilj smo si postavili, da bomo usposobili policiste za prepoznavo vožnje pod vplivom mamil. Znaki alkoholiziranosti in vpliva mamil so si namreč izredno podobni, slovenski policisti pa trenutno nimajo dovolj visokega strokovnega znanja s tega področja.

Zakon o varnosti cestnega prometa od policistov zahteva, da pri vozniku najprej ugotovijo sum in šele na podlagi tega odredijo nadaljnje postopke in ukrepe za dokazovanje vožnje pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil. Najbolj izstopajoče težave, s katerimi se srečujejo policisti v praksi, so predvsem v tem, da pri odkrivanju prisotnosti alkohola uporabljajo alkotest, medtem ko hitrih testov za mamila slovenska policija ne uporablja in do sedaj nismo imeli razvitega postopka za prepoznavo vožnje pod vplivom mamil. Vzrokov za to je več. Hitri testi ne dajejo podatkov o učinkih, obstajajo le za določene skupine snovi, stopnja zanesljivosti je po našem mnenju še vedno nezadovoljiva. Prav tako kljub dalj časa trajajočim znanstvenim naporom v svetu še vedno niso opredeljene mejne vrednosti konkretnih psihoaktivnih snovi, na podlagi katerih bi bilo možno zaključiti, da so vplivale na varnost oziroma voznikovo sposobnost vožnje.

Začetniki dela na področju odkrivanja vožnje pod vplivom mamil so ameriški policisti, ki so že pred desetletji (med leti 1970 - 1980) na podlagi lastnih opažanj in s pomočjo strokovnjakov z različnih področij (medicina, farmakologija, toksikologija, psihologija…) pripravili obsežen program usposabljanja policistov imenovan Drug Recognition Expert Program. Po končanem usposabljanju policist pridobi naziv DRE - Drug Recognition Expert. Postopek je sestavljen iz 12 korakov - opravil policista, na podlagi katerih potrdi ali ovrže sum, da udeleženec v prometu vozi pod vplivom mamil ali drugih psihotropnih snovi.

V Evropi (Nemčija, Belgija, kasneje Švedska in Anglija) so se zgledovali po američanih in povzemali njihove postopke. Vsi programi, ki se danes pojavljajo v Evropi temeljijo na omenjenem ameriškem programu, program pa je prilagojen značilnostim posamezne države. Postopki evropskih držav tako vsebujejo le del korakov, ki jih obsega originalni postopek policista DRE.

Da bi takšne postopke uvedli tudi pri nas, sta se lani dva inšpektorja Sektorja za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave udeležila usposabljanja za ugotavljanje teh simptomov, in sicer pri švedski policiji v mestu Malmo, kjer sta tudi uspešno opravila preizkus znanja in si pridobila potrdilo švedske policije o usposobljenosti za prepoznavo simptomov mamil. Druga dva inšpektorja pa sta se podobnega usposabljanja udeležila pri nemški policiji v pokrajini Saarland. Tudi ta dva sta tečaj uspešno končala ter si pridobila potrdilo o usposobljenosti.

Pridobljene izkušnje smo uspešno uporabili pri izdelavi lastnega postopka za ugotavljanje znakov vožnje pod vplivom mamil ter programa usposabljanja za slovenske policiste. Pri izdelavi postopka smo upoštevali vse pozitivne in negativne izkušnje nemške in švedske policije s tovrstnimi programi. Postopek, skupaj z programom usposabljanja, se je lani in letos strokovno usklajeval z Inštitutom za sodno medicino v Ljubljani. Na sestankih s strokovnjaki na področju farmakologije, toksikologije, sodne medicine itd., so bili usklajeni postopki policistov, program usposabljanja ter način evidentiranja opažanj policista. Ustreznost programa in postopka nam je Inštitut za sodno medicino pisno potrdil.

S tem postopkom bodo policisti svoj sum, da je posameznik pod vplivom mamil ali psihoaktivnih zdravil, dodatno preverjali. Svoj sum bodo lahko utemeljili oziroma ovrgli tako, da bodo med postopkom preverili velikost zenic voznika, njihov derget, reakcijo na svetlobo in podobno. Zbrati bodo poskušali kar največ znakov, na podlagi katerih bodo svojo odločitev še dodatno argumentirali.

V policiji smo pričeli z usposabljanjem prve skupine policistov, ki imajo dolgoletne izkušnje s področja nadzora prometa. Do konca leta bo usposobljenih približno 100 policistov, z usposabljanjem pa bomo nadaljevali tudi v naslednjem letu.

Informacijo so pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave

Miran Koren
Predstavnik policije za stike z javnostmi