V teh dneh mineva 12 let od uspešnega in strokovno opravljenega dela takratnih organov za notranje zadeve, ki so v akciji SEVER sodelovali pri preprečitvi "mitinga resnice" v Ljubljani, ki je bil napovedan 1. decembra 1989.
Zveza policijskih veteranskih društev Sever je ob obletnici akcije v petek, 30.11.2001 v kinodvorani v Šempetru pri Novi Gorici pripravila razstavo o aktivnostih policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. Odprtja razstave so se poleg predstavnikov Združenja Sever udeležili še predstavniki Združenja vojnih veteranov Slovenija, Zveze borcev, Tigra in predstavniki občine.
Predsednik društva Sever Davorin Bratuš je nagovoril zbrane.
V imenu Združenja Sever je zbrane nagovoril njegov predsednik Davorin Bratuš, ki je poudaril, da srbska politika drugim narodom ni uspela vsiliti svojih, edino resničnih predstav o Jugoslaviji. Stvari so se v mnogočem razpletle drugače od njihovih želja, vključno z mitingom. Po krajšem kulturnem programu, v katerem se je predstavil mlad harmonikaš, osnovnošolec Klemen Mlečnik, je zbrane po razstavi popeljala kustosinja Biserka Debeljak.
Ogled razstave
In kaj je pravzaprav želelo doseči Združenje za vrnitev Srbov in Črnogorcev na Kosovo in v Metohijo, bolj znano kot Božur, z mitingom na slovenskih tleh? Napovedano zborovanje naj bi Slovencem razkrilo resnico o Kosovu, vendar so v resnici želeli le "kosovizirati" Slovenijo, jo zaplesti v krvavo obračunavanje med Srbi in Albanci na njenih tleh in s tem doseči upravičeno uvedbo izrednih razmer. Srbiji procesi demokratizacije v Sloveniji niso bili namreč prav nič po godu. Čeprav je Mestni sekretariat za notranje zadeve Ljubljana z odločbo 20. novembra 1989 miting prepovedal, so organizatorji vztrajali pri prihodu okoli 15 tisoč ljudi v Ljubljano. V organih za notranje zadeva je zato nastal načrt za akcijo Sever, da bi se zoperstavili skupinam, specializiranim za uprizarjanje razgrajaških in rušilnih pohodov. Organi za notranje zadeve so imeli podporo tudi v slovenski politični srednji, saj je izvršni svet skupščine naložil republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, da sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti.
Vse ostalo je danes del zgodovine slovenskega naroda. Mitingarjev v Ljubljano ni bilo, sledila je srbska blokada slovenskega gospodarstva. V Sloveniji pa so se nadaljevali demokratični procesi in pot k samostojni in neodvisni državi - prva jasna zahteva po neodvisnosti je bila izrečena v 57. številki Nove revije leta 1988, jo 25. junija razglasila in jo v spopadu z jugoslovansko armado tudi obranila. Velik delež v teh zgodovinskih trenutkih so imeli tudi organi za notranje zadeve.
Besedilo: Tadeja Kolenc
Fotografiji: Anton Bukovnik