Sorodne objave

 

V prejšnjem tednu (med 15. in 21. marcem 2004) se je zgodilo več hujših prometnih nesreč, kljub suhim cestam in ugodnim vremenskim razmeram. Kako si to razlagati?

Raziskave o vplivu vremenskih razmer na prometne nesreče niso v celoti potrdile domneve v vplivu lune na število nesreč, potrdile pa so, da se število prometnih nesreč bistveno poveča v obdobju lepega vremena, ki sledi daljšemu obdobju slabih vremenskih razmer. Slabo vreme, še posebej če traja dalj časa, deluje na ljudi depresivno. V prometu pa so vozniki takrat previdnejši, zavedajo se, da je zavorna pot daljša, da je oprijemljivost pnevmatik na mokrih ali poledeneli cesti slabša in s tem podana večja možnost povzročitve prometnih nesreč, zato vozijo počasneje in preudarneje.

Vendar pa že na prehodu v obdobje lepega vremena te 'zavore' popustijo. Vozniki se pogosteje odločajo za nevarno, lahkomiselno ali celo tvegano vožnjo (prehitevanja, izsiljevanja itd). Ob nenadni spremembi vremena in temperatur se osvobodijo težkih oblačil in jih zamenjajo z lažjimi. Ko v vozilu postane toplo, si vozniki na cesti ustvarjajo pretiran občutek neomejenosti svobode gibanja, varnosti in počutijo se neogrožene. Posledica tega je lahkomiselno ravnanje, z občutkom, da bodo na suhi cesti v lepem vremenu kos vsaki prometni situaciji. Velikokrat ugotovijo, da so v zmoti, ko je že prepozno.

Posledica velike in nenadne temperaturne spremembe je tudi večje število pešcev, kolesarjev, mopedistov in motoristov na cesti. Večja stopnja ogroženosti mopedistov in motoristov je povezana z ne-uporabo varnostnih čelad, s hitrostjo, ki jo vozniki ne obvladajo zaradi komaj prvih ur praktične vožnje, ter zaradi hladne asfaltne površine, ki ne omogoča maksimalne oprijemljivosti pnevmatike z voziščem. Vozniki osebnih in drugih vozil pa na cestah še niso navajeni na prisotnost hitrih in slabše vidnih motoristov in mopedistov. Ob zavijalnih in drugih manevrih jih tako preprosto spregledajo.

Vse to dokazuje tudi statistika prometnih nesreč pri nas. Že vrsto let ugotavljamo, da se - v nasprotju s pričakovanji - največ prometnih nesreč zgodi v lepem vremenu, na suhi cesti in v razmerah ugodnih za vožnjo.

Tako je bilo tudi pretekli teden. Medtem, ko je še teden prej snežilo, se je vreme hipoma izboljšalo, temperaturne spremembe so bile 15 in več stopinj. Žal se je to prejšnji teden na slovenskih cestah pokazalo v najbolj črni obliki. Zgodilo se je namreč 9 prometnih nesreč, v katerih je 10 oseb izgubilo življenje, dve osebi pa sta umrli za posledicami prometnih nesreč, ki sta se zgodili 1. in 5. marca.

Vzrok za te prometne nesreče je bila največkrat neprilagojena hitrost (štiri prometne nesreče, v katerih so 4 osebe umrle), sledila je nepravilna stran /smer vožnje (štiri prometne nesreče, v katerih so 4 osebe umrle) in nepravilno prehitevanje (ena prometna nesreča, v kateri sta 2 osebi umrli).

Od 10 smrtnih žrtev jih je bilo 8 moškega spola in v večini primerov so bili sami tudi povzročitelji prometne nesreče (6 od 10 primerov).

Največ smrtnih žrtev je bilo med vozniki osebnih avtomobilov (4, vsi povzročitelji), umrla sta 2 potnika v osebnem avtomobilu, en voznik motornega kolesa (povzročitelj), en potnik na motornem kolesu, en voznik traktorja (povzročitelj) in en potnik na traktorju.

Vse prometne nesreče s smrtnim izidom so se zgodile izven naselja, na lokalnih (4), regionalnih (2), glavnih cestah (2) in nekategorizirani cesti (1).

Med 06.00 in 12.00 uro so se zgodile 4 prometne nesreče s smrtnim izidom, med 12.00 in 18.00 so se zgodile 3 prometne nesreče, ponoči, med 18.00 in 06.00 uro, pa 2.

V vseh primerih je bilo vozišče suho in normalno prevozno.

Med vsemi umrlimi je en udeleženec mlajši od 20 let, 3 udeleženci mlajši od 30 let, vsi ostali so starejši od 40 let (8).

Temperature so se ta teden ponovno spustile, vreme se je poslabšalo in že konec tedna se ob izboljšanju vremena ter povečanju temperatur lahko vse skupaj ponovi. Zato pozornost na večjo stopnjo varnosti konec tedna ni odveč.

 

Vsem udeležencem v cestnem prometu priporočamo:

  • Upoštevanje vseh prometnih pravil in previdno ter strpno udeležbo v prometu;
  • Upoštevanje pravila defenzivne vožnje, ki naj bo prilagojena vremenskim in prometnim razmeram;
  • Glede na to, da bo v naslednjih tednih na cestah zopet moč pričakovati povečano število kolesarjev, vse voznike pozivamo, da so na njih pozorni;
  • Kolesarjem priporočamo uporabo zaščitne čelade. Za vožnjo naj uporabljajo kolesarske steze, v kolikor pa teh ni, naj vozijo približno pol metra od desnega roba vozišča;
  • Tudi pešci se bodo v teh dneh pogosteje pojavili v prometu. Ne glede na to, da je dan zopet daljši, vsem pešcem svetujemo, naj kljub vsemu v prometu uporabljajo svetla oblačila, predvsem v večernih in nočnih urah pa naj uporabljajo odsevna telesa (kresničke, trakove, oblačila z vgrajenimi odsevnimi deli ...). Kjer se le da, naj za hojo uporabljajo pločnike;
  • Voznike opozarjamo, da so pešce dolžni sprejeti kot enakovredne udeležence v prometu, da so na njih pozorni in da so jim dolžni omogočiti varno prečkanje vozišča na mestih, ki so temu namenjena;
  • Med vozniki motornih koles smo v letošnjem letu že beležili prvo smrtno žrtev. Zato slednjim velja opozorilo, naj hitrost motornih koles prilagodijo stanju in lastnostim ceste, prometnim razmeram ter znanju in izkušnjam, ki so na začetku motoristične sezone še zelo skromne;
  • Vsekakor pa še enkrat opozarjamo tako voznike motornih koles kot tudi voznike koles z motorjem, naj dosledno uporabljajo zaščitne čelade. Za njeno neuporabo ne sme in ne more biti opravičila.

 

Voznikom v prihodnjih, nekoliko toplejših dnevih, svetujemo predvsem, naj jih lepo vreme in ugodne vremenske razmere na zavedejo, naj v njih ne vzpodbudijo lažnega občutka varnosti in neogroženosti. Prav v takšnih razmerah se pripeti največ prometnih nesreč. Kljub ugodnim vremenskih razmeram je potrebno hitrost prilagoditi prometnim razmeram in lastnostim ceste, paziti na ustrezno varnostno razdaljo, upoštevati pravila prednosti, prometno signalizacijo itd.

 


Informacijo so pripravili v Sektorju za cestni promet Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave.