Slovenija ima trenutno 398,9 kilometrov avtocestnega omrežja. Avtocestna povezava med Koprom in Mariborom je zgrajena, v nekaj naslednjih letih bosta z avtocesto povezana tudi Novo mesto in Jesenice.

Z širjenjem avtocestnega omrežja in povečevanjem prometa na avtocestah lahko glede na izkušnje tudi drugih evropskih držav pričakujemo tudi spremembo prometne varnosti na teh cestah. Na podlagi statističnih podatkov predstavljamo v nadaljevanju nekatere ugotovitve povezane s prometno varnostjo in aktivnostmi policije na avtocestah.

Tabela 1: Število prometnih nesreč in posledic na avtocestah

Za posledicami prometnih nesreč na avtocestah je v obdobju od leta 2001 do leta 2004 v povprečju umrlo 21 ljudi, 65 je bilo hudo telesno poškodovanih in 566 lahko telesno poškodovanih. Trenutni podatki za leto 2005 nakazujejo zmanjšanje števila prometnih nesreč in njihovih posledic, saj se je za posledicami prometnih nesreč na avtocestah v letošnjem letu umrlo 12 oseb, kar pa seveda ne sme biti razlog za doseganje še večje stopnje varnosti cestah z največjo gostoto in najbolj pestro strukturo prometa.

Tabela 2: Najpogostejši vzroki prometnih nesreč na avtocestah

Najpogostejši dejavniki prometnih nesreč na slovenskih avtocestah so neprilagojena hitrost nepravilna stran, smer vožnje in neustrezna varnostna razdalja. Navedeni dejavniki so bili prisotni v 63 % vseh prometnih nesreč.

Tabela 3: Število policijskih ukrepov na avtocestah

Delež policijskih ukrepov izrečenih na avtocestah se je v letošnjem letu povečal. Skupno število ukrepov, ki so jih policisti ugotovili na avtocestah v letu 2005, se je v primerjavi z letom 2004 povečal na 6,4 %. Absolutna številka je sicer manjša kot lani (17.155), vendar pa je s spremembo prekrškovnega sistema bistveno manjše tudi število vseh izvedenih ukrepov na področju prometa v Republiki Sloveniji.

Bistveno se je povečalo število izvedenih ukrepov zoper hitrost na avtocestah. Navedeno lahko pripišemo predvsem začetku delovanja prvega stacionarnega merilnika hitrosti pred predorom Golovec. Pred začetkom delovanja merilnika smo opozarjali na dejstvo, da se je v letu 2004 na avtocestah zaradi hitrosti zgodilo 10,4 % vseh prometnih nesreč, zaradi omejenih tehničnih možnostih pa smo na njej izvedli le 3,4 % vseh represivnih ukrepov zoper hitrost. Po uvedbi prvega stacionarnega merilnika lahko iz tabel ugotovimo, da se je do 30.09.2005, na avtocestah delež izvedenih represivnih ukrepov zoper hitrost povečal na 14,3 %, delež prometnih nesreč zaradi hitrosti pa se je znižal na 9,7 %.

PROMETNA VARNOST V PREDORIH

Skupna dolžina obstoječih predorov na slovenskih avtocestah je 33.847 km (seštevek vseh predorskih cevi. Vir: DARS). Glede na izkušnje tujih držav (npr. prometne nesreče v francoskih in avstrijskih predorih) je potrebno posebno pozornost s prometno varnostnega vidika posvetiti prav avtocestnim predorom. Vožnja skozi predor zahteva od voznika maksimalno spoštovanje prometnih predpisov in prometne signalizacije, saj je zaradi specifičnosti vsaka napaka lahko usodna.

Policisti ugotavljamo, da vozniki pri vožnjo v predorih najpogosteje kršijo predpise, ki so povezani z hitrostjo vožnje in neustrezno varnostno razdaljo. Pogosteje pa ugotavljamo tudi druge kršitve, kot so nenakazovanje spremembe smeri vožnje, vožnja po prehitevalnem pasu, ko voznik ne prehiteva, uporaba mobilnega telefona, pojavljajo pa se tudi primeri obračanja v predoru in vožnje v nasprotno smer.

Varnost prometa na avtocesti A1, odsek VRANSKO - BLAGOVICA

Avtocestni odsek Trojane - Blagovica predstavlja tako gradbeno kot tudi prometno-varnostno najzahtevnejši avtocestni odsek. Večji del odseka potega v predorih in na viaduktih. Odsek je bil odprt 12. 8. 2005, na njem pa se je zgodilo 14 prometnih nesreč.

Tabela 5: Prometne nesreče na avtocestnem odseku Trojane - Blagovica

V 3 prometnih nesrečah so bile 3 osebe lahko poškodovane (dve nesreče zaradi hitrosti in ena zaradi neustrezne varnostne razdalje), v ostalih primerih je nastala materialna škoda.

Na avtocestnem odseku Vransko - Trojane je problematičen predvsem odsek od km 3.650 do 4.450 - predor Ločica, kjer se je od 1. 1. 2005 do 30. 9. 2005 zgodilo 5 prometnih nesreč.

Tabela 6: Prometne nesreče in posledice v predoru Ločica

Skupna ugotovitev obeh policijskih uprav, ki nadzirata promet preko Trojan (predvsem s PROVIDO) je, da vozniki največkrat kršijo predvsem predpise povezane z največjo dovoljeno hitrostjo.

NAČRTOVANE POLICIJSKE AKTIVNOSTI

Policisti bomo v ponedeljek 07. novembra 2005 na avtocestnem odseku predorov pod Trojanami, v sodelovanju z Družbo za avtoceste Republike Slovenije, pričeli z aktivnostmi, katerih namen bo predvsem umiriti hitrost in s tem povečati varnost udeležencev v cestnem prometu, na odseku avtocestnega križa, kjer eno izmed največjih potencialnih nevarnosti predstavljajo predori.

Gre za naslednje aktivnosti:

• občasne meritve hitrosti v neposredni bližini predorov in v predorih na način, da se kršitev zadokumentira, kršitelj pa je o njej obveščen kasneje po pošti,
• pogostejši nadzor nad upoštevanjem ostalih prometnih pravil vožnje po avtocesti (menjavanje prometnega pasu, vožnja po prehitevalnem pasu, smerokazi, varnostna razdalja ...),
• nadzor prometa tudi s civilnimi in modro belimi vozili opremljenimi z videonadzornimi sistemi Provida, ter s civilnimi službenimi vozili policije,
• preventivno opozarjanje voznikov z obvestilnimi tablami, ki voznika opozorijo na njegovo hitrost, pred vstopom v predore ("Vi vozite"),
• na portalih nad avtocesto se bodo občasno pojavljala obvestila preventivne vsebine namenjena problematiki hitrosti, utrujenosti, uporabe varnostnih pasov, mobilnega telefona med vožnjo, varnostne razdalje, pa tudi obvestila o morebitnem nadzoru prometa z videonadzornimi sistemi Provida,
• podobno kot pri stacionarnem merilniku hitrosti pri predoru Golovec, pa bo DARS, tudi na tem delu avtoceste, prometne znake za omejitev hitrosti opremil z dodatnim obvestilom, da se izvajajo meritve hitrosti.

Aktivnosti se bodo izvajale do konca letošnjega leta, nakar jih bomo ocenili ter sprejeli odločitev za prihodnje.

Vsi navedeni ukrepi bodo izvedeni s ciljem zagotavljanja varnejšega pretoka prometa na slovenskih avtocestah, s posebnim poudarkom na predorih, ki so zaradi svojih posebnosti še posebej nevarni.

Sektor za odnose z javnostmi