V prostorih Ministrstva za notranje zadeva na Kotnikovi 8 v Ljubljani je Sektor prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi v petek, 10. 11. 2006, pripravil okroglo mizo z naslovom Problematika vožnje pod vplivom alkohola.
Udeležili so se je predstavniki različnih državnih organov, priznani strokovnjaki s tega področja, predstavniki proizvajalcev alkoholnih pijač, civilnih združenj in medijev. Na okrogli mizi so sodelovali: dr. Marko Polič s Filozofske fakultete, dr. Majda Karlovšek Zorc z Inštituta za sodno medicino, dr. Zlatan Dežman, okrožni sodnik iz Okrožnega sodišča v Mariboru, dr. Zdenka Čebašek-Travnik iz Psihiatrične klinike v Ljubljani, Alenka Fatur-Mencinger, predstavnica Vinske družbe Slovenije, Bojan Žlender iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu R Slovenije, Jože Hren iz ministrstva za zdravje, Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi, Robert Sušanj, vodja Sektorja prometne policije Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave, Dušan Nolimal z Inštituta za varovanja zdravja ter Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave.
Z organizacijo okrogle mize so predstavniki Policije želeli opozoriti na problematiko alkohola v prometu, vzpodbuditi javno razpravo o njej in razmislek o potrebi po morebitni spremembi veljavnih predpisov, ki sankcionirajo vožnjo pod vplivom alkohola (v večini evropskih držav ta kršitev velja za kaznivo dejanje). Robert Sušanj iz Uprave uniformirane policije Generalne policijske uprave je med drugim poudaril, da policija na leto odredi približno 250.000 preizkusov z alkotestom oziroma preveri psihofizično stanje vsakega četrtega imetnika vozniškega dovoljenja. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je največji med vozniki koles z motorjem, sledijo kolesarji in nato vozniki osebnih avtomobilov. Alkohol se kot sovzrok največkrat pojavi pri prometnih nesrečah, katerih vzrok je neprilagojena hitrost, pri nepravilni strani ali smeri vožnje, nepravilnih premikih z vozilom, neupoštevanju pravil o prednosti. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v letošnjem letu je v starostni kategoriji od 24 do 36 let, medtem ko je delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč največji v starostni kategoriji od 16 do 18 let. V številnih državah (kot so: Švedska, Irska, Finska, Nizozemska, Madžarska, Nemčija) je vožnja z vsebnostjo alkohola v krvi nad določeno koncentracijo v kazenskem zakoniku opredeljena kot kaznivo dejanje, medtem ko slovenska zakonodaja vožnjo pod vplivom alkohola opredeljuje kot prekršek.
Policija se z alkoholom v prometu srečuje vsakodnevno, zato je skupaj s strokovnjaki iz različnih ustanov, ki si prizadevajo za zmanjšanje škodljive rabe alkohola in preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, na okrogli mizi poskušala opozoriti na to problematiko in na dejstvo, da se delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v Sloveniji ne zmanjšuje.
Foto: Dean Božnik