V zadnjem obdobju policija beleži povečano število nezakonitih prehodov državne meje, kar pa je pričakovano in ne vpliva na varnost v državi. Več o aktivnostih ministrstva in policije sta v izjavi za javnost predstavila dr. Simona Zavratnik iz Kabineta ministrice in Tomaž Pavček iz Uprave uniformirane policije, Sektorja mejne policije.

Izjava za javnost dr. Simone Zavratnik iz Kabineta ministrice in Tomaža Pavčka iz Sektorja mejne policije, Uprave uniformirane policije

Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom število nezakonitih prehodov povečalo, pa se ne razlikuje dosti od števila nezakonitih prehodov v letih 2019 in 2020, pri čemer je v letošnjem letu skoraj 90 odstotkov oseb izrazilo namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Policija za varnost državne meje dobro skrbi, kar dokazuje tudi število prijetih tujcev in tihotapcev ljudi, po odstranitvi ograje na meji pa bo visoko stopnjo varnosti zagotavljala z dodatno krepitvijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in hrvaškimi organi, večjo uporabo tehnične opreme in prerazporeditvijo kadrov.

V obdobju od 1. januarja do 31. julija 2022 je bilo obravnavanih 8.212 nezakonitih prehodov državne meje. Število se je povečalo za 80,4 odstotka v primerjavi s predhodnim, primerljivim obdobjem leta 2021. V primerjavi z letoma 2019 in 2020 pa je porast nezakonitih prehodov v letu 2022 manjši od 10 odstotkov. Največji delež tujcev, ki so letos nezakonito prestopili državno mejo, prihaja iz Afganistana, sledita Bangladeš in Pakistan. Od vseh obravnavanih tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo v letošnjem letu, jih je 7.196 podalo namero za mednarodno zaščito, torej več kot 88 odstotkov tujcev, ki so nezakonito prestopili državno mejo v prvih sedmih mesecih letošnjega leta.

Ocenjujemo, da se bo povečan obseg nedovoljenih migracij nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih, zato naše aktivnosti na območjih, kjer prihaja do povečanja, krepimo. Slovenska policija zagotavlja visoko stopnjo varnosti, zato ni razloga za skrb. Prav tako lahko dodamo, da občine na meji s Hrvaško z varnostnega vidika ne izstopajo.

Tudi po odstranitvi ograje na meji bo slovenska policija okrepila sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, povečala uporabo tehnične opreme in nabavila dodatno tehnično opremo za varovanje državne meje. Ustrezno bo prerazporedila razpoložljiv kader in na kritična območja napotila specializirane enote za nadzor državne meje. Izdelan pa je tudi že načrt ukrepov za zagotavljanje varnost državne meje po odstranitvi ograje.

Dosedanje delo policije je bilo zelo uspešno, kar se nenazadnje kaže tudi skozi število prijetih oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, in tudi njihovih sprovajalcev. V letu 2022 je tako policija do 1. avgusta obravnavala 106 primerov (v enakem obdobju lani 84), v katerih je bilo prijetih 130 tihotapcev ljudi (115 tujcev in 15 slovenskih državljanov) z 860 nezakonitimi migranti. Za 106 tihotapcev je bil odrejen pripor. Med tihotapci prevladujejo državljani Srbije.

V nadaljevanju je dr. Simona Zavratnik iz Kabineta ministrice predstavila aktivnosti na področju migracij, kjer smo si zadali pripravo celovite migracijske strategije. "Migracije so stalnica človeških družb. V sodobnem času so postale veliko bolj kompleksne, tudi zato ker je globalizacija odprla številne poti. Države moramo to kompleksnost naslavljati predvsem z visokimi demokratičnimi standardi." Na ta način smo na ministrstvu zasnovali strokovno telo, ki izhaja iz treh principov: zagotavljanja varnosti, vključenosti in solidarnosti.

Varnost je pomembna dobrina za vse – lokalne prebivalce ob meji, širšo javnost, EU in tudi za ljudi na migracijskih poteh. "Spoštovanje človekovih pravic je pri tem temelj, to je naš garant, da bomo zagotavljali varnost vsem. Če je kdorkoli izključen, smo lahko hitro priča demokratičnim zdrsom," je poudarila dr. Zavratnik in nadaljevala: "Solidarnost in vključujoča družba sta principa, ki pomenita odmik od rezilne žice in ograje. Hkrati pomenita zavezo, da delujemo v smeri zavzemanja za migracije, ki bodo zakonite, varne in urejene. Torej, prizadevamo si za dostop do azila, učinkovite postopke mednarodne zaščite in dostop do integracije za begunce in tako imenovane delovne migrante."

Pogosta težava, ki spremlja vprašanje migracij, je tudi kriminalizacija. "Podatki ne potrjujejo teze o večanju kriminalitete med migranti ali zaradi nje, pravzaprav ti podatki to ovržejo." Migracij ne dojemamo kot grožnje, ne kot kulturne, ne kot varnostne in ne kot ekonomske.

Migracije so bile in so pomemben dejavnik sodobnih institucionalnih družb in v tem smislu jih moramo tudi obravnavati. Celovita migracijska politika, ki smo jo zastavili na ministrstvu, pomeni, da ne bo nihče izključen. Obravnavali bomo vse oblike migrantov, torej nikogar ne bomo klasificirali na manj ali bolj podobne nam. "Temeljni garant sodobnih migracijskih politik je spoštovanje človekovih pravic in k temu izhodišču smo v Ministrstvu za notranje zadeve zavezani," je izjavo zaključila dr. Simona Zavratnik.