V okviru predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije danes, 21. septembra 2021, v Portorožu gostimo zasedanje upravnega odbora Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex).
Dvodnevno srečanje v Grand hotelu Bernardin je z uvodnim nagovorom odprl minister za notranje zadeve in predsedujoči Svetu EU za notranje zadeve Aleš Hojs.
Minister Hojs je v imenu držav članic dejal, da od agencije veliko pričakuje, še zlasti, ker so med prioritetami slovenskega predsedovanja prav teme, povezane s krepitvijo schengenskega območja in celovitega upravljanja z migracijami. "Pričakovanja so velika, države članice smo si enotne, da moramo ustrezno varovati zunanjo mejo EU, pri čemer ima pomembno vlogo prav Frontex, ki mora pomagati državam članicam pod pritiskom." Prav tako je pomembno delovanje agencije v tretjih državah. "Regija Zahodnega Balkana je območje, ki deli usodo EU, tudi ko govorimo o upravljanju meja in migracijah. In prav agencija, kot je Frontex, mora pomagati tem državam," je še dejal Hojs in dodal, da so v zadnjem obdobju v fokusu agencije in celotne EU tudi razmere na zunanji meji EU z Belorusijo in v Afganistanu.
Po besedah predsedujočega upravnemu odboru agencije Frontex Marka Gašperlina gre za prvi sestanek odbora po daljšem obdobju, ki ga bo večina članov lahko spremljala v živo, saj so med epidemijo prevladovala videosrečanja. Udeleženci bodo obravnavali skoraj 30 točk dnevnega reda, kjer se bodo seznanili z aktivnostmi agencije. "Seveda se pri tem ne bomo mogli izogniti oceni aktualnih razmer,« je napovedal Gašperlin, »predvsem na vzhodnih kopenskih mejah EU in v povezavi s potencialnimi migracijskimi pritiski iz Afganistana. Več časa pa želimo nameniti tudi implementaciji posameznih določb uredbe, ki naj bi povečala učinkovitost držav in agencije na področju nadzora zunanjih meja in vračanja."
Izvršni direktor agencije Fabrice Leggeri pa je poudaril, da je na evropskih zunanjih mejah in preko njih trenutno angažiranih več kot 2.000 policistov iz vse Evrope, skupaj s 189 patruljnimi vozili in 48 plovili: "Njihova zavezanost k varovanju območja svobode, varnosti in pravice je tesno povezana z motom slovenskega predsedovanja: 'Skupaj. Odporna. Evropa.' Ena od komponent močnejše in odporne Evrope je tudi učinkovito upravljanje zunanjih meja. Zato skupaj pošiljamo glasno sporočilo, da evropske meje varujemo in da smo odločni, da jih zaščitimo pred hibridnimi grožnjami, katerih cilj je destabilizacija Evrope."
Na dnevnem redu zasedanja tudi teme, povezane s temeljnimi človekovimi pravicami
Na dnevnem redu zasedanja je sprejem kar nekaj odločitev, ki se nanašajo na prihodnje delovanje agencije. Med temami, ki jih bodo obravnavali udeleženci, so na primer standardizacija opreme, ki jo države članice upravljajo v Frontexovih aktivnostih, revizija skupnega modela analize tveganj in pravila o informacijskem pooblaščencu v agenciji.
Kar nekaj točk dnevnega reda pa je namenjeno tudi vprašanjem temeljnih človekovih pravic, med katerimi je tudi priprava akcijskega načrta za izvedbo strategije, ki je bila nedavno sprejeta za to področje.
Seveda bo odbor, kot na vsakem zasedanju, razpravljal tudi o aktualnih operativnih zadevah in o tem, kako bi bolj izrabili finančne, kadrovske in tehnične vire, ki jih ima agencija na razpolago oziroma ki jih lahko angažira ob sodelovanju držav članic. Nekaj besed pa bodo namenili pripravam na dve izredni zasedanji upravnega odbora, ki sta predvideni v oktobru, na enem naj bi tudi izvolili tri namestnike izvršnega direktorja agencije.
Predsedstvo Frontexovega upravnega odbora že drugi mandat zapored v rokah predstavnika slovenske policije
Gre za redno zasedanje upravnega odbora agencije, že 86. po vrsti, ki ga tokrat gosti Slovenija kot trenutno predsedujoča Svetu EU. S tem ponovno oživljamo tradicijo (sicer zaradi pandemije covida-19 prekinjeno v času predsedovanja Hrvaške, Nemčije in Portugalske), da predsedujoča država gosti eno od zasedanj upravnega odbora.
Odbor sestavljajo po en visoki predstavnik mejne policije oziroma sorodne službe iz držav članic EU in pridruženih schengenskih držav ter dva predstavnika Evropske komisije, na seji pa poleg vodstva agencije sodelujejo tudi vabljeni gostje, tokrat iz Evropskega parlamenta, Agencije EU za temeljne pravice (FRA) in t. i. sestrskih agencij (EUROPOL, EASO in EU-LISA). Odbor ima običajno pet rednih letnih zasedanj ter, odvisno od potrebe, več izrednih zasedanj. Njegove obširne naloge so opredeljene v uredbi o evropski mejni in obalni straži. Sestanke vodi izvoljeni predsednik odbora, ki je že drugi zaporedni mandat član iz Slovenije, Marko Gašperlin.
Povezane vsebine
