V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem je v petek, 13. avgusta 2021, v okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost Agencija za varnost prometa skupaj s Policijo in AMZS pripravila dogodek za medije s praktičnim preizkusom na poligonu. Številni dejavniki, ki so povezani z objestno, tvegano ali neprilagojeno vožnjo, namreč povečajo nevarnost za nastanek prometne nesreče. Za varno udeležbo v prometu moramo zato takšne dejavnike tveganja zmanjšati in se naučiti svojo vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. Namen dogodka je bilo ozaveščanje o pomenu prilagajanja hitrosti danim voznim razmeram in praktična seznanitev s tveganji, ki lahko nastanejo ob neprilagojeni vožnji.
Na dogodku so tako pomemben segment predstavljali praktični prikazi inštruktorjev varne vožnje, poudarki pa so bili na pomenu varnostne razdalje (reakcijska pot), pomenu zavedanja dolžine zaviralne poti pri različnih hitrostih (50, 60, 90, 110, 130 km/h) na realnem asfaltu (zaviralna pot) in pomenu prilagajanja hitrosti ob dežju (umik oviri na mokrem vozišču – aquaplaning).
Direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar je podal nekaj poudarkov iz nacionalne preventivne akcije Hitrost. Letos je bilo do 15. julija zabeleženih nekaj več kot 1.300 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, kar je pet odstotkov manj, kot v enakem obdobju lani. A zelo zaskrbljujoče so najhujše posledice teh prometnih nesreč – zaradi neprilagojene hitrosti letos beležimo že 26 smrtnih žrtev, skoraj toliko, kot v celotnem letu 2020, ko je bilo 27 smrtnih žrtev, je dejal direktor Hribar. Hitrost, še posebej v kombinaciji z alkoholom, ima lahko usodne posledice. "Za volan zato vselej sedimo le trezni, hitrost pa prilagodimo predpisanim omejitvam, razmeram na cesti in lastnim sposobnostim," je še dodal.
Policija je letos kljub manjšemu obsegu prometa v prvem četrtletju ugotovila več kot 74.500 kršitev s področja hitrosti, to je skoraj 11.000 kršitev več kot v enakem obdobju lani.
Vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi mag. Ivan Kapun je zato predstavil aktivnosti policije in maraton nadzora hitrosti, ki je potekal v okviru nacionalne preventivne akcije. Nadzor je pomemben, ko vsi ostali mehanizmi odpovejo, je dejal. "Želimo si spremembe v mišljenju, torej da vozniki vedno prilagodijo vožnjo, saj pri neprilagojeni vožnji pride še kako do izraza rek Počasi se daleč pride. V prometu ni prostora za nestrpnost, namen akcije pa je prav v tem, da dolgoročno spreminjamo vedenje voznikov. Ta tek na dolge proge tečemo že dlje časa. Opozorilo velja tudi motoristom, letos je med njimi največ smrtnih žrtev," je še dejal Kapun.
Predstavnik AMZS Centra varne vožnje, inštruktor Brane Legan, je spregovoril o problematiki hitrosti v prometu ter med demo prikazi vožnje v različnih okoliščinah izpostavil reakcijski čas voznika, ki rezultira v daljši reakcijski poti, izkušnje, znanje zaviranja in nadzorovanje hitrosti: "Glede na število prometnih nesreč ugotavljamo, da prav hitrost povzroča največ težav, tudi pri tečajih, ki jih izvajamo, se v praksi kaže prav to, torej pomanjkljivo znanje zaviranja in težko nadzorovanje hitrosti. Tudi ustrezna varnostna razdalja je ključnega pomena. Za izvedbo vaje na poligonu predstavlja 5 km/h veliko razliko, še toliko bolj v realnem prometu, torej na cesti."