To sredo in četrtek, 20. in 21. maja 2020, bo že šesto leto zapored na 629 lokacijah potekal maraton nadzora hitrosti. Aktivnosti za umirjanje prometa policisti sicer izvajamo skozi vse leto. S pogostejšimi in bolj poostrenimi nadzori pa navadno začnemo v aprilu. Zaradi epidemije covid-19 so letos odpadle številne aprilske aktivnosti, ki jih sicer izvajamo z ostalimi deležniki, denimo prvi del vsakoletne akcije Hitrost. Ker pa se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, vozniki na ceste, veliko otrok pa v šolske klopi in vrtce, želimo z napovedanim poostrenim nadzorom spodbuditi k umirjanju prometa, prometnim udeležencem pa zagotoviti varno pot do cilja in nazaj domov.
Dva dneva, 629 lokacij in 205 policistov
Maraton nadzora hitrosti bomo v Sloveniji izvedli šesto leto zapored. Izkušnje iz preteklih let kažejo na to, da policisti na dan nadzora ugotavljamo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije. Takrat hitrost prekorači okrog 3,5 % voznikov, medtem ko ob izvajanju rednih kontrol ugotavljamo okrog 8 % prekoračitev.
Letos bomo policisti maraton nadzora hitrosti izvajali dva dneva, in sicer v sredo in četrtek, 20. in 21. maja 2020. Prisotni bomo na 629 vnaprej napovedanih lokacijah oziroma relacijah. Na omenjenih lokacijah bo delovalo okrog 205 policistov, hkrati pa bodo ostale policijske patrulje ob rednem delu prioritetno izvajale nadzor hitrosti, kar pomeni, da vozniki lahko pričakujejo dodatne policijske kontrole tudi na drugih lokacijah.
Preverite, na katerih lokacijah bomo merili hitrost
Prazne ceste med epidemijo nekateri izkoristili za brezglave "dirke"
V preteklih dveh mesecih, ko so veljali ukrepi za omejevanje gibanja in se je gostota prometa bistveno zmanjšala, so nekateri vozniki bolj prazne ceste izkoristil za hitrejšo vožnjo in s tem zavestno kršili prometna pravila. Takšno vedenje ocenjujemo kot nedopustno, saj ogroža tako življenje kršiteljev kot tudi življenja drugih, povsem nedolžnih prometnih udeležencev, ki bi se lahko znašli v njihovi bližini. Taka ravnanja želimo preprečiti tudi z bolj usmerjenimi nadzori.
Na ceste se vračajo vozniki, kolesarji, motoristi ...
Glede na razmere je pričakovati, da se bo v drugi polovici maja vse več ljudi začelo vračati v službe, več bo tudi drugih potovanj in poti, ponovno se povečuje tranzitni promet. Lepi dnevi na cesto vabijo različne udeležence v prometu, med katerimi je vse več voznikov enoslednih vozil (kolesarjev, voznikov mopedov in motornih koles), v tem tednu pa se v šole vračajo tudi učenci prve triade. Vse to zahteva večjo pozornost, previdnost in strpnost v prometu, predvsem v bližini šol in vrtcev.
Zato želimo v policiji z večjo prisotnostjo na terenu spodbuditi voznike, da se med vožnjo zavedajo pomena spoštovanja prometnih pravil in omejitev. To je odgovornost, ki jo družba zahteva od vsakega izmed nas, saj lahko le tako drug drugemu zagotavljamo varno udeležbo v prometu, torej tudi varno pot v službe, šole in nazaj domov. Zato pozivamo: vozimo umirjeno, spoštujemo omejitve hitrosti ter tako maksimalno prispevajmo k lastni varnosti in varnosti drugih udeležencev.
S previdno in strpno vožnjo ohranimo dragocena življenja
Vozite previdno, prilagodite hitrost razmeram na cesti in tako ohranite dragocena življenja. V zadnjih dveh letih je v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi hitrosti, življenje izgubilo 86 ljudi. Mnoga od teh življenj morda ne bi bila izgubljena, če bi le malo popustili stopalko za plin.
Letošnja prometna statistika boljša od lanske, a vstopamo v bolj rizično obdobje
V letošnjem letu trenutno beležimo ugodno prometno varnost. Do današnjega dne je na slovenskih cestah umrlo 29 oseb, v enakem obdobju lani pa 40. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je 141 ljudi hudo telesno poškodovalo, v enakem obdobju lani pa 178. Kljub vsemu vstopamo v obdobje, ki je s prometnovarnostnega vidika bolj rizično - v lanskem letu je v obdobju od 19. maja do konca avgusta v prometnih nesrečah umrlo 28 ljudi, od teg 13 v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi hitrosti. V tem obdobju se je hkrati hudo telesno poškodovalo 332 ljudi.
Z maratonom nadzora hitrosti želimo spreminjati vozniške navade
Osnovni namen nadzora ni usmerjen v kaznovanje voznikov, temveč v spreminjanje njihovih vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi od voznikov zahteva, da spremljajo prometno signalizacijo in se ravnajo po omejitvah hitrosti, nikakor pa ni namen nadzora, da bi vozniki v pričakovanju kontrol vozili nerazumno počasi in s tem ovirali promet. Od voznikov torej pričakujemo, da poznajo omejitve hitrosti in da jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa da takšen vzorec vožnje obdržijo tui takrat, ko ni nadzorov.
Za lastno varnost lahko največ naredimo vozniki sami
Da bi bile naše ceste bolj varne, moramo za to poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. Zatorej previdno in strpno, življenje je bolj dragoceno kot nekaj prihranjenih sekund na cesti.