21. decembra 2007 je Slovenija postala država članica schengenskega območja. Takrat smo odpravili nadzor na notranjih kopenskih in morskih mejah s članicami Evropske unije, 30. marca naslednje leto pa se je sprostil še nadzor na zračnih mejah.
Za našo državo je bil to pomemben zgodovinski dogodek, saj smo se tako še tesneje povezali z Evropo. Obenem smo z vstopom v “schengen” prevzeli zelo odgovorno nalogo - v imenu vseh držav članic varovati skupno zunanjo mejo po schengenskih standardih.
V schengensko območje so trenutno vključene skoraj vse države EU, razen Bolgarije, Cipra, Irske in Romunije. Bolgarija in Romunija se na vstop v schengensko območje še pripravljata. Prav tako so se mu pridružile nekatere države, ki niso članice EU: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica.
Seznam držav v schengenskem območju (Schengen Countries)
Information about the Schengen Area and Schengen Countries
Prosto prehajanje notranjih schengenskih meja
Osnovna ideja schengenske ureditve je zagotavljanje pravice do prostega prehajanja notranjih meja. Vsakemu državljanu EU je omogočeno, da brez posebnih formalnosti potuje, dela in živi v katerikoli državi EU. Schengensko območje, t. i. območje brez meja, omogoča svobodno gibanje več kot 400 milijonom državljanov EU ter državljanom mnogih držav, ki niso članice EU - poslovnežem, turistom, študentom, raziskovalcem in ostalim obiskovalcem, ki v EU prebivajo zakonito.
Z veljavnim dokumentom (za slovenske državljane je to osebna izkaznica ali potni list) lahko vsak, ne glede na državljanstvo, kjerkoli in kadarkoli prestopi notranje meje med državami v schengenskem prostoru brez mejne kontrole. Slovenija ima notranjo schengensko mejo na mejah z Avstrijo, Italijo, Madžarsko in Hrvaško. Več o tem: Notranja schengenska meja |
Temeljitejši nadzor na zunanjih schengenskih mejah
Protiutež ukinitvi kontrole na notranjih mejah je temeljitejši mejni nadzor na zunanjih schengenskih mejah, predvsem zato, da ustavi nezakonito priseljevanje, tihotapljenje drog, trgovino z ljudmi in druge oblike čezmejne kriminalitete. Več o tem: Mejni prehodi na zunanji schengenski meji
Izvajanje izravnalnih ukrepov
Poleg skupnih pravil za kontrolo na zunanjih mejah schengenskih držav, ki se izvajajo na mejnih prehodih in na državljane vplivajo neposredno, pa so v boju proti organiziranemu kriminalu in za zagotavljanje varnosti na celotnem schengenskem območju zelo pomembni tudi čezmejno policijsko sodelovanje, usklajevanje zakonodaje držav članic, pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, skupna vizumska politika, izmenjava podatkov v centralnem schengenskem informacijskem sistemu idr. Te ukrepe imenujemo tudi izravnalni ukrepi, saj se z njimi “izravna” varnostni primanjkljaj, ki nastane z ukinitvijo kontrole na notranjih mejah. Zato je na območjih ob notranji meji oz. na področjih, kjer varnostna problematika to zahteva, slovenska policija ustanovila policijske postaje za izravnalne ukrepe.
Za vstop in bivanje v drugi državi EU mora imeti slovenski državljan osebno izkaznico ali veljavni potni list. Enako velja za prestop zunanje meje. |
Povezane vsebine
Schengenski informacijski sistem (SIS) in uradi SIRENE
O vključevanju v schengenski prostor - Slovenija, schengenska novinka
Slovenija, pet let v schengenskem območju (2012)
Aktivnosti slovenske policije v zvezi z migracijami
Nadzor državne meje