Sporočila za javnost
Mediji o Benu
Naš časopis, Občina Horjul, 26. 1. 2009 Delo, 16. 11. 2007 Žurnal Dnevnik, 16. 11. 2007 Direkt,16. 11. 2007
Policist Beno, kaj pa zdaj?
V letu 2008 smo na Policijski upravi Ljubljana, v Skupini za mladoletniško kriminaliteto, oblikovali preventivni izdelek z imenom POLICIST BENO, KAJ PA ZDAJ? Za kaj pravzaprav gre? Policist Beno je osrednji lik STRIPA, sestavljenega iz 10 vsebinsko ločenih in hkrati povezanih zgodb, v katerih, v vseh vlogah in situacijah, nastopajo živali. Vsaka zgodba v stripu ima svoj uvod, rizično situacijo in zaključek. Rizična situacija je tista, zaradi katere se otrok/žival znajde v stiski. Le-ta zato vedno znova obupano išče rešitev in se temu posledično obrača na druge odrasle živali/osebe, ki bi po njegovem mnenju mogle in znale primerno pomagati ali ukrepati. Osrednji lik, medved policist Beno, skupaj s svojimi uniformiranimi policijskimi kot kriminalističnimi kolegi, otroku/živali pomaga. Prav z različnimi zaključki zgodb, v katerih se otrok/žival prednostno zaupa svojim staršem, sorodnikom, zaupnim osebam ali šolskim delavcem in preko njih tudi strokovnjakom vladnih in nevladnih organizacij ter policiji, policist Beno sporoča, da smo v boju zoper kakršnokoli nasilje nad otroki uspešni le s skupnimi močmi. Strip POLICIST BENO, KAJ PA ZDAJ? je namenjen otrokom v starosti od 8 do 10 let. V prostorih šole in ob prisotnosti učiteljev, policisti lokalne policijske postaje v celoti predelajo strip z učenci 3., 4. in 5. razredov osnovnih šol, tekom učnih delavnic v dolžini dveh šolskih ur. Učenci z vstopom policista v osnovno šolo, poleg vsebine stripa, spoznajo tudi delo policije, kot tudi policista samega ter njegovo, ne vedno nujno represivno vlogo. Ob koncu učne delavnice izvod stripa ostane učitelju/ici z namenom pomoči pri razreševanju morebitnih problemov v prihodnosti. Vsak učenec svoj izvod stripa prejme v trajno last, kar simbolično potrdi s prstnim odtisom na izvodu stripa. Odnese ga domov, k svoji družini, kjer lahko skupaj s starši in ostalimi, njemu pomembnimi osebami, vsebino stripa še enkrat ali večkrat podrobno predela. V šolskem letu 2007/08 je bil projekt pilotsko izveden na vseh osnovnih šolah in njihovih podružnicah na območju PP Kočevje, PP Ribnica, PP Vrhnika, PP Logatec, PP Trbovlje, PP Zagorje ob Savi, PP Hrastnik. Zaradi izjemnega odziva in toplega sprejema policista Bena, kot tudi ostalih njegovih sodelavcev, smo se odločili, da projekt v šolskem letu 2008/09 razširimo na preostale osnovne šole na območju PU Ljubljana. Želimo pa si, da bi Bena v prihodnje spoz nali prav vsi učenci po vseh osnovnih šolah na območju Republike Slovenije. BENO V ŠOLI MED UČENCI KAJ PRAVIJO OTROCI? Vsak učenec je po predstavitvi preventivnega projekta ?Policist Beno, kaj pa zdaj?? v reševanje prejel list z vprašanji, na katerem so ocenjevali tako podobo in vsebino stripa, kot tudi policiste, ki so strip predstavljali. Učenci so bili navdušeni nad tem, da zanimive, predvsem pa resnične zgodbe osebno predstavljajo uniformirani policisti in to na njim prijeten način ? v obliki stripa. Lik Bena in njegovih živalskih policijsko-kriminalističnih sodelavcev so popolnoma sprejeli. Zgodbe so po njihovem mnenju predvsem poučne, jasno napisane kot tudi zelo lepo in nazorno narisane. Teksta je, po njihovem mnenju povsem dovolj, le zgodb premalo. Nič ne bi imeli proti, če bi se strip razširil še za nekaj zgodb. Predvsem pa si želijo, da bi se vse, prav vse zgodbe vseh živalih in otrok, srečno končale. Tokrat so bili ocenjeni tudi policisti. Njihovi predstojniki so bili zelo zadovoljni, ko so videli najvišje ocene. Pogosto so bile poleg odličnih ocen še duhovite pripombe in prisrčne ?the best? zahvale. Ob slovesu so učenci glasno vabili policiste naj jih še kdaj obiščejo, že naslednji dan, če je le mogoče in obljubljali, da jih pocukajo za rokav, v kolikor se bodo znašli v takšnih stiskah kot živali v stripu. Galerija izdelkov otrok Ocene otrok KAJ PRAVI STROKA? Tako kot učenci so tudi učitelji in ostali prisotni strokovnjaki osnovnih šol, v roke prejeli vprašalnik s povabilom, naj podajo svoja mnenja o projektu "Policist Beno, kaj pa zdaj?". Odgovori učiteljev kot učencev so si pravzaprav zelo podobni. Projekt so sprejeli odprtih rok. Zgodbe se jim zdijo še kako zelo primerne, zelo domiselne, poučne in življenjsko realne. Vsebina posamezne zgodbe je jasna, zelo nazorna, kratka, jedrnata, s pravo količino teksta, primernega tudi za slabše bralce. Po njihovem mnenju je posrečena izbira živali kot junakov stripa, saj se z njimi učenci z lahkoto poistovetijo. Menijo, da je še kako dobrodošlo, da jim občutljive teme ponazori nekdo drug, ki ni učitelj. Podpirajo idejo vstopa uniformiranega policista v šolo s Policistom Benom, saj policist predstavi sebe, svoje delo in je dejansko tisti, ki učencem lahko pomaga. Učitelji pravijo: ŠE, pridite še enkrat, večkrat, za več ur?. Ocene učiteljev Strokovna mnenja, poročila šol MEDIJI O BENU ZAHVALE
Ocene otrok
vtisi otrok z OŠ Danile Kumar {gallery}PULJ/IMG/preventiva/Beno/VtisiOtrok01{/gallery} vtisi otrok z različnih osnovnih šol {gallery}PULJ/IMG/preventiva/Beno/VtisiOtrok02{/gallery}
Zgodovina Policijske uprave Ljubljana
V 20. stoletju se je na območju sedanje PU Ljubljana zvrstilo mnogo dogodkov in sprememb. S spreminjanjem državne ureditve ali oblasti na našem območju se je spreminjala tudi policija. Policiji je danes naloženo več nalog, kot v preteklosti. Med osnovne gotovo spada skrb za splošno varnost ljudi in premoženja. Policijske naloge se pravzaprav že od nastanka države ne spreminjajo, kljub temu da nanje vplivajo značilnosti (dogodki in ostali vplivi) določenega obdobja. Zgradba današnje PU Ljubljana (Prešernova 18) na križišču takratne Šubičeve ulice 5 in Bleiweisove ceste, je bila zgrajena leta 1894 za stanovalce. Kasneje je bila kupljena za potrebe poveljstva orožništva za deželo Kranjsko. Pričelo se je policijsko obdobje zgradbe na Šubičevi ulici (na sliki iz leta 1920). "Stražar" nad vhodom zgradbe Lastninska pravica stavbe današnje PU se je spreminjala skladno z menjavanjem držav na ozemlju današnje Republike Slovenije. Tako je stavba iz lastništva Avstro-Ogrske leta 1925 prešla v last državnega zaklada Kraljevine SHS. Z letom 1930 je postal lastnik državni zaklad Kraljevine Jugoslavije, z letom 1947 pa FLRJ. Z odločbo MNZ iz leta 1949 je lastništvo prešlo v splošno ljudsko premoženje v upravi ekonomsko-finančnega oddelka MNZ LRS. S spremembo nazivov upravnih organov v letu 1961 je postal lastnik Državni sekretariat za NZ LRS, Ljubljana Kidričeva 2, v letu 1964 pa RSNZ SRS. Z osamosvojitvijo leta 1991 je lastnik stavbe postal MNZ RS. Na kratko poglejmo, kako so delovale in kako delujejo področne policijske postaje, ki so tudi danes v sestavi PU Ljubljana. Pred 2. svetovno vojno so bila motorna vozila redka. Policija ni imela vozil, zato so orožniki in policisti najpogosteje opravljali službo peš, nekaj jih je kolesarilo. Tudi po vojni je bilo kolo v opremi redkost, da o avtomobilu niti ne govorimo. Pred 2. svetovno vojno so cestni promet nadzorovali policijski stražniki. Po vojni so organizirali postaje ljudske milice za nadzor cestnega prometa. Danes ima PU Ljubljana samo eno številčnejšo policijsko prometno enoto, ki se imenuje Postaja prometne policije Ljubljana. Policijska postaja vodnikov službenih psov Ljubljana je naslednja področna policijska enota. Začetki uporabe psov v policiji segajo v april leta 1948, ko so na takratni Krekovi šoli na Vodnikovi 62 ustanovili šolo za usposabljanje službenih psov. Ta se je leta 1954 preselila v Podutik pri Ljubljani, kjer je delovala vse do selitve na Gmajnice pri Ljubljani. Sočasno s selitvijo Oddelka za šolanje službenih psov PA GPU, se je v nove in večje prostore na Gmajnice v Ljubljani, 17. aprila 2008 preselila tudi Policijska postaja vodnikov službenih psov Ljubljana, kar je rešilo dolgoletno prostorsko stisko in težave, s katerimi so se srečevali tako policisti kot službeni psi, novi prostori pa zagotavljajo boljše razmere in pogoje za delo ter bivanje psov. Nekoč ... Konji se v policiji uporabljajo od leta 1920. V tistem obdobju je bila organizirana konjeniška enota v Trnovem. Po drugi svetovni vojni so se konji uporabljali do 1958, sledila je prekinitev vse do leta 1974, ko je Uprava javne varnosti Ljubljana v Stožicah ponovno organizirala konjeniško enoto milice. Konjeniška enota je bila organizacijsko podrejena RSNZ. Danes deluje Postaja konjeniške policije Ljubljana v novih prostorih v Stožicah in organizacijsko spada k PU Ljubljana. ... in danes ob obisku najmlajših Vojno leta 1991 so miličniki pričakali pripravljeni. Že pred njo se je spremljalo delovanje JLA, zvezne carine, milice in drugih zveznih organov ter delovalo v manevrski strukturi narodne zaščite, ki je zagotovila sredstva za poznejši boj. Po razglasitvi državnosti 25. 6. 1991 so si dogodki sledili z bliskovito naglico. Na začetku "desetdnevne vojne" so se z razpoložljivimi sredstvi postavile barikade in poskušalo se je preprečiti prodiranje enot JLA. Ko je bilo uporabljeno orožje, so padle žrtve tudi v policiji. Veliko dela je bilo tudi z zajetimi vojaki JLA. Na območju PU Ljubljana so enote ves čas delovale enotno in organizirano. Poleg vojnih nalog so opravljale tudi redne delovne naloge. Blokada pri Trzinu po končanih bojih Na hitro sestavljena blokada na Brezovici ob agresiji na RS leta 1991 ni zdržala kolone tankov. Terensko vozilo policije je delno poškodovano, eno od uničenih vozil je tudi službeno vozilo policije zastava 101. Organiziranost PU Ljubljana se je ves čas spreminjala. 1. 1. 1992 so se tedanje uprave za notranje zadeve Ljubljana mesto, Ljubljana okolica in Trbovlje združile v Upravo za notranje zadeve Ljubljana, z vsemi občinami na območju teh treh UNZ. V okviru projekta "Policija na lokalni ravni" je prišlo do sprememb v organizaciji in obliki delovanja. Kot pomembna metoda dela so bile uvedene policijske pisarne, za racionalnejše delovanje policijskih sil pa se je zmanjšalo število policijskih oddelkov. V letu 2000 se je Policijski upravi Ljubljana priključila Postaja železniške policije Ljubljana, medtem ko je Policijski oddelek Gotenica postal Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje Gotenica, ki deluje kot eden od treh oddelkov v Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje Policijske akademije GPU. Leta 2007 je bila ukinjena Postaja železniške policije Ljubljana, hkrati pa je bila ustanovljena Policijska postaja za izravnalne ukrepe, ki je med drugim prevzela tudi naloge iz delokroga Postaje železniške policije Ljubljana. 1. junija 2011 je bilo Policijski upravi Ljubljana priključeno območje Policijske postaje Cerknica, ki je do takrat spadalo pod območje Policijske uprave Postojna. V letu 2014 so bile zaradi racionalizacije dela ukinjene policijske pisarne Horjul, Velike Lašče in Mengeš. Trenutno delujejo na območju PU Ljubljana štiri policijske pisarne: Policijska pisarna Moravče, Policijska pisarna Ivančna Gorica, Policijska pisarna Dobrepolje in Policijska pisarna Stari trg pri Ložu. 1. 1. 2016 je prešlo območje občine Velike Lašče, predvsem zaradi možnosti hitrejšega dostopa in krajšega odzivnega časa policistov, iz krajevne pristojnosti Policijske postaje Ljubljana Vič, v krajevno pristojnost Policijske postaje Ribnica.
Organiziranost Policijske uprave Ljubljana
V začetku leta 2008 je bilo v PU Ljubljana zaposlenih 1.499 delavcev, od tega 1.310 ali 87,4 % policistov ter 189 drugih delavcev policije. Policijska uprava Ljubljana ima več notranjih organizacijskih enot, ki so predstavljene na shemi ORGANIZIRANOST.