Ponaredek poskuša čimbolj posnemati original: po slogu, temi, obliki, tehniki, materialih, značilnostih določene dobe ... in ga prodajajo kot original. Pri tem goljufi s prevaro služijo vrtoglave zneske, saj običajno ponarejajo iskane ali dražje umetnine.

Kje in kako prodajajo ponaredke?

Ponarejanje je največkrat povezano z nelegalnim trgom umetnin, za katerega so značilni prekupčevanje z deli dvomljive kakovosti (tako po poreklu kot umetniški vrednosti), cenovna nesorazmerja ...

Ponaredke pogosto prodajajo kot originale, opremljene s potrdili, strokovnimi mnenji, certifikati, cenitvami ... Ti dokumenti so včasih v celoti ponarejeni, včasih navajajo podatke, ki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, največkrat pa opisujejo upodobljen motiv, navajajo morebitne avtorje in ugibajo vrednost originala. Pri tem ni nikjer izrecno navedeno, ali je predmet izvirnik ali kopija in odkod izhaja (poreklo). Dvoumna pisanja pogosto služijo za zavajanje dobrovernih kupcev.

Kako odkriti ponaredek?

Dobre ponaredke je težko odkriti oz. jih lahko odkrijejo le strokovnjaki s pomočjo dragih in zahtevnih postopkov, ko s kemičnimi sredstvi ugotavljajo starost pigmentov, z rentgenskimi žarki odkrivajo nanose barv ... Obstajajo pa tudi slabši ponaredki, kjer so načini njihovega odkrivanja enostavnejši, npr. s pomočjo razstavnih katalogov, monografij posameznih avtorjev ali drugih tovrstnih virov, ki so koristen pripomoček za ugotavljanje avtentičnosti in porekla predmeta.

Ne postanite žrtev goljufa! Najboljši varovalki sta popolna dokumentacija in mnenje ustreznega strokovnjaka. 

Na trgu z umetninami vlada neko prestižno vzdušje, zato ljudje mislijo, da bi bilo nedostojno dvomiti v poštenost zbiratelja, galerista ... in ravno na to se pogosto zanašajo goljufi. 

Koliko je ponarejenih in nelegalno pridobljenih umetnin, ne ve nihče (nekateri poznavalci menijo, da polovica), zato kupujte umetnine v takšnih galerijah, kjer je poreklo del znano, pristnost pa zajamčena z ustreznimi certifikati.

Tisti, ki se ne morete izogniti "sivemu trgu", in upniki, ki umetnine sprejemate v zastavo za posojilo,bodite pozorni na:

• dokumentacijo (certifikat, račun, pogodba, uvozno ali izvozno dovoljenje ...), ki spremlja delo oz. navaja njegovo vrednost; ali ta res govori o delu, ki ga kupujete; ali vsebuje podatke o izvoru ter prehajanju umetnine glede na lastništvo ...,

• način prodaje in osebo, ki prodaja oz. zastavlja delo (zahtevajte potrdilo, da umetnina ni bila nelegalno pridobljena ali ponarejena, preverite identiteto in naslov prodajalca ...),

• ceno (če odstopa od vrednosti na legalnem trgu, je to prav gotovo nenavadna okoliščina),

• oznake na umetninah: na hrbtni strani platna ali okvirja so pogosto različne oznake, s katerih je mogoče marsikaj razbrati o poreklu umetnine (nekatere številke, na primer, razkrivajo pripadnost dela kaki zbirki ...),

• posege na umetninah: z namenom zavajanja glede starosti dela, se med drugim pojavljajo lepljenje novejših kopij na starejša platna manj pomembnih avtorjev, nameščanje okvirjev, izdelanih iz starega pohištva, umetno ustvarjanje razpok na slikah ali prelomov na kipih ipd. (restavrirane umetnine morajo imeti popis opravljenih del).

Če gre za predmet večje vrednosti, si priskrbite mnenje pravega strokovnjaka ali avtorja, če ta še živi. Ne zaupajte nekaterim domnevno vsevednim cenilcem! Za vsakega znanega mojstra, za vsako umetnostno zgodovinsko obdobje in določeno zvrst umetnin je v svetovnem merilu pristojna le peščica poznavalcev, ki se s proučevanjem posameznih opusov in vrst predmetov ukvarjajo vse življenje. Samo njihove ekspertize imajo resnično veljavo.

Kaj s ponaredkom ali predmetom dvomljivega porekla? 

Če odkrijete sumljive okoliščine (umetnina brez porekla ...), ki navajajo na goljufijo pri prodaji umetnin, ali pa ste bili morda žrtev goljufa, to prijavite policiji! Shranite dokazno gradivo (lažne račune, certifikate, navidezne pogodbe in predmete).

Povezane vsebine

Kriminaliteta in umetnine
Najpogostejša kazniva dejanja, povezana z umetninami
Varnost premoženja