Oddelek za kemijske preiskave je zaradi posebnega načina analiziranja neznanih snovi oddelek z največ instrumentalne opreme v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju in tudi oddelek, ki obvladuje največ različnih instrumentalnih metod. Ob ustanovitvi se je imenoval Kemični laboratorij, analiziral pa je tekočine, madeže, neznane snovi in mamila ter kemijsko sestavo barv, lepil, smodnika in drugega eksploziva. Zaposleni so preiskovali tudi črnila in papir, ugotavljali starost zapisov, napisanih s črnilom, in restavrirali mehanično ali kemično izbrisana besedila ali prekrite zapise, kar danes opravlja Oddelek za preiskave dokumentov NAC/CNAC (le nekatere izmed navedenih preiskav v omejenem obsegu). Preiskovali so tudi ostanke pri požigih in samovžigih. Čeprav danes nekaterih izmed navedenih preiskav ne opravljajo več, so z razvojem kemijske analitike dejansko dobili še več nalog, rezultate analiz pa je mnogo težje interpretirati.

Danes oddelek izvaja širok spekter forenzičnih preiskav. Pri tem uporablja različne vrste kromatografskih in spektroskopskih metod (GC-MS, GC-MS-FTIR, HPLC-DAD, HPLC-TOF, FTIR-ATR, FTIR z mikroskopom, RAMAN, HPTLC, ionski kromatograf, ionski mobilni spektrometer (ITEMIZER), različne vrste mikroskopov in tudi preproste preliminarne testerje in reagente. Nekaj opreme je prenosne (FTIR in RAMAN) in se lahko uporabi tudi na terenu. Interpretacija rezultatov je podprta z uporabo internih in eksternih podatkovnih baz ter z uporabo sodobnih kem-informacijskih in kemometričnih orodij.

Na področju drog in novih psihoaktivnih substanc (NPS) oddelek v realnem času in periodično poroča različnim deležnikom. Na nacionalni ravni Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), in sicer v Slovenski sistem zgodnjega obveščanja o novih psihoaktivnih substancah (SI-EWS) ter mednarodno Evropskemu centru za droge in odvisnosti od drog (EMCDDA) in Uradu združenih narodov za droge in kriminal (UNODC). Letna poročila oddelka o kakovosti in čistosti prepovedanih drog in novih psihoaktivnih substancah so javno dostopna.

Vrste preiskav, ki jih opravlja oddelek za kemijske preiskave

Preiskave drog in sorodnih snovi

Več kot 80 % zahtevkov za preiskave je s tega področja. Dokazujejo prepovedane droge ter aktivne in neaktivne dodatke v ilegalnih zmeseh ali na predmetih, pa tudi v legalnih ali ponarejenih farmacevtskih pripravkih. Preiskujejo tudi vzorce, ki bi lahko vsebovali predhodne sestavine za sintezo prepovedanih drog. V zadnjem času so pogosti tudi zahtevki za dokazovanje snovi, ki so prepovedane v športu. Glave aktivnosti so:

• identifikacije drog in sorodnih snovi - kvalitativne preiskave, s katerimi dokazujejo glavne sestavine vzorcev. Pri tem uporabljajo različne načine priprave vzorcev in kombinacije različnih instrumentalnih tehnik, ustrezne referenčne materiale, podatkovne zbirke in kem-informacijskia orodja.

• kvantitativne preiskave, s katerimi določajo vsebnost prepovedanih drog v zaseženih vzorcih. Uporabljajo GC-MS ali HPLC-DAD tehniki.

• primerjalne preiskave (profiliranje) vzorcev kokaina s ciljem iskanja skupnega izvora vzorcev. Preiskave zahtevajo predhodno identifikacijo in kvantifikacijo vsebnosti kokaina. Uporablja se kombinacijo dveh metod, in sicer eno za dokazovanje hlapnih komponent vzorca (head space-GC-MS tehniko) in drugo za dokazovanje spremljajočih spojin kokaina in njihovih derivatov (HPLC-TOF). Za interpretacijo rezultatov uporabljajo kemometrična orodja, ki so jih razvili na oddelku. Vsak nov vzorec zaseženega kokaina lahko primerjajo z vsemi predhodno zaseženimi vzorci, ki so že v podatkovni bazi profilov.

• razviti sta tudi metodi za primerjalne preiskave (profiliranje) heroina na osnovi dokazovanja spremljajočih alkaloidov heroina in MDMA na osnovi dokazovanja organskih nečistoč, ki izvirajo iz postopka proizvodnje. Zaradi majhnih količin zaseženih vzorcev in omejenih inštrumentalnih ter kadrovskih kapacitet za ti dve drogi ni podatkovnih baz za retrospektivne primerjave.

Preiskave novih psihoaktivnih substanc (NPS):

• identifikacija NPS, ki so že v podatkovnih zbirkah oddelka, poteka na podoben način kot identifikacija drog in sorodnih snovi.

• za identifikacijo neznanih NPS, za katere referenčni materiali še niso na voljo, spojine pa še niso v internih ali komercialnih podatkovnih zbirkah spektrov oddelka, se uporablja kombinacija petih različnih analiznih metod. Za dokončno potrditev strukture pa še NMR preiskave, ki jih za oddelek izvajajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Ljubljani. Več o postopku kemijskih karakterizacij 

Na spletu sta objavljeni tudi prosto dostopna podatkovna zbirka (NPS and related compounds) s kemijskimi karekterizacijami vseh NPS, identificiranih na oddelku za kemijske preiskave, ter vodilo za uporabo baze.

Preiskave požarov in požarnih ostankov

Temeljni cilj preiskav (vključno z ogledi) je ugotavljanje vzroka, vrste in centra požara. Za kemijske preiskave uporabljajo kromatografsko-spektroskopske tehnike (GC-MS) z različnimi načini vzorčenja in specifičnimi pripravami vzorcev. S preiskavami in interpretacijo rezultatov:

• ugotavljajo prisotnost vnetljivih tekočin v požarnih ostankih, na sledeh, odvzetih z rok in/ali oblačil osumljencev, in identificirajo posamezne sestavine ostankov vnetljivih tekočin,

• identificirajo ostanke tekočin v posodah, ki jih najdejo v okolici požarov ali pri osumljencih, in bi lahko bile uporabljena za namerno povzročen požig,

• kemijsko potrjujejo prisotnost samovžignih snovi,

• primerjajo kemijske profile vnetljivih tekočin z mesta požara s profili iz interne podatkovne zbirke komercialnih produktov (več kot 300) ter ugotavljajo vrsto komercialnega produkta, ki bil lahko bil uporabljen za požig,

• izvajajo klasifikacijo vnetljivih tekočin v eno od osmih skupin po standardu ASTM - E1618.

Preiskave eksplozij

Temeljni cilj preiskav (vključno z ogledi) je ugotavljanje vzroka, vrste in izvora eksplozije. Zaradi kemijske raznovrstnosti eksplozivnih snovi (razstreliva, smodniki, pirotehnične zmesi in doma narejeni eksplozivi) in posledično različnih lastnosti analitov se za preiskave uporablja kombinacija številnih instrumentalnih tehnik, s katerimi se določa organske in anorganske komponente eksplozivov. Oddelek kemijsko identificira:

• eksplozive in ostanke eksplozivnih snovi na fragmentih po eksploziji,
• predhodne sestavine za eksplozive.

Kadar je možno, se iz fragmentov poskuša rekonstruirati tudi eksplozivna naprava oz. pirotehnično sredstvo (npr. petarda). Kadar je možno, se ugotavlja tudi način aktiviranja in delovanja eksplozivne naprave.

Preiskave avtomobilskih lakov pri prometnih nesrečah s pobegi

Primerjajo kemijsko sestavo lakov, ki ostanejo na kraju prometne nesreče (na tleh, na vozilih, na oblačilih poškodovancev itd.), z lakom osumljenčevega vozila, ki naj bi odpeljalo s kraja nesreče. Pri analizi uporabljajo različne mikroskopske tehnike ter FTIR in RAMAN spektrometrijo. V določenih primerih lahko na podlagi odpadlega laka ugotovijo znamko in model pobeglega vozila. Pri tem uporabljajo različne barvne kataloge in si pomagajo z zbirkami IR spektrov originalnih avtomobilskih lakov, ki jih imajo na razpolago v okviru mednarodnega sodelovanja ENFSI Laboratorijev.

Preiskave sledi premazov z vlomilskih orodij in premazov v zvezi s poškodovanjem tuje stvari

Primerjajo kemijsko sestavo spornih sledi s kraja vloma s primerjalnimi vzorci premazov, odvzetih z osumljenčevih orodij in spornih sledi, ki ostanejo na orodjih zaradi navzkrižnega prenosa sledi. Ugotavljajo vrsto premaza ali barvila pri poškodovanjih stavb, spomenikov in drugih objektov. Pri analizi se poslužujejo različnih mikroskopskih tehnik ter FTIR in RAMAN spektrometrije.

Preiskave varnostnih barvil iz sistemov za nevtralizacijo bankovcev

Varnostna barvila se uporabljajo v inteligentnih sistemih za nevtralizacijo bankovcev (IBNS), v barvnih pasteh. Ob ropih gotovine se bankovci, lahko pa tudi predmeti, ki jih nosi storilec, obarvajo s posebnim varnostnim barvilom, ki je sestavljeno iz ene ali več barv. Cilj preiskav je ugotoviti, katero varnostno barvilo se je sprostilo iz barvne pasti. Z določitvijo vrste varnostnega barvila in identifikacijo drugih specifičnih označevalcev (taggantov) se bankovci včasih lahko povežejo s konkretnim ropom. Pri preiskavah se uporabljajo stereo mikroskopi, različni viri svetlobe, visokozmogljiva tekočinska kromatografija (HPTLC), RAMAN spektroskopija in po potrebi še druge tehnike.

Preiskave lepilnih trakov

Z lepilnim trakom je lahko zavarovana pošiljka drog ali pa so ga uporabili pri ugrabitvi. Sporne vzorce lepilnih trakov analizirajo po morfoloških lastnostih (število plasti, širina, debelina, rez, lastnosti mrežice za ojačenje) kot po kemijski sestavi posameznih plasti (nosilec, lepilo, mrežica) s FTIR tehniko. Sporne vzorce primerjajo s primerjalnimi vzorci ali pa določijo zvrst oz. proizvajalca lepilnega traku.

Preiskave ostankov obrambnih sprejev - solzivcev

Namen preiskav je identificirati sledi uporabljenih sredstev, zavarovanih s predmetov ali oseb, ki so bile kot žrtve kaznivega dejanja (npr. ropa) popršene s solzivcem. Kemijska sestava uporabljenih solzivcev se določa s kromatografsko – spektroskopskimi tehnikami (GC-MS in LC-MS-TOF). Včasih je možno opredeliti tip uporabljenega pršila na podlagi primerjav s solzivci iz interne zbirke solzivcev.

Druge vrste preiskav

V omejenem obsegu in po predhodnem dogovoru z odjemalci oddelek opravlja tudi številne druge preiskave, kot na primer:

• identifikacije neznanih snovi v pisemskih pošiljkah,
• preiskave, povezane z onesnaženji okolja,
• preiskave snovi v povezavi z zastrupitvami živali ali ljudi,
• identifikacijo jedkih in nekaterih drugih nevarnih snovi, različnih strupov ipd.