Za varnejšo pripravo policistov motoristov na začetek motoristične sezone je policija lani kupila dva simulatorja za usposabljanje v varni vožnji motornega kolesa. Enega uporablja Policijska akademija, drugi pa bo krožil po policijskih upravah.
Na današnji novinarski konferenci na Postaji prometne policije Ljubljana so Jože Šmid iz Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, Brane Legan, inštruktor varne vožnje v Policijski akademiji, in Janez Gradin, komandir Postaje prometne policije Ljubljana, predstavnikom medijev predstavili simulator za usposabljanje v varni vožnji motornega kolesa HONDA Riding Trainer RT1.
Z leve proti desni: Brane Legan, Jože Šmid in Janez Gradin
Policija pred začetkom motoristične sezone vsako leto izvaja usposabljanja policistov s preizkusi znanja iz spretnostne vožnje in kondicijske vožnje z motornimi kolesi. S simulatorjem vožnje se bodo policisti, ki svoje delo opravljajo z motornimi kolesi, odslej lahko usposabljali optimalno, aktivno, strokovno in varno.
Simulacija vožnje motornega kolesa
Trenažer za usposabljanje v varni vožnji motornega kolesa HONDA Riding Trainer RT1 je namenjen usposabljanju motoristov z različnimi vozniškimi izkušnjami in zahtevami pri vožnji.
Od leta 2006, ko je bil predstavljen javnosti, je po celem svetu deležen izjemnih ocen o njegovi vlogi pri usposabljanju bodočih in že rutiniranih motoristov, kar je vzrok, da počasi prihaja v redne izobraževalne programe za usposabljanje motoristov, tako amaterjev (avtošole, nacionalne avtomoto zveze) kot profesionalcev (policija, civilne službe z motoristi).
Policija je dva simulatorja vožnje kupila novembra lani. Cena posameznega je 2500 evrov (brez DDV).
Pri usposabljanju ima pomembno vlogo inštruktor
Uporaba simulatorja vožnje motornega kolesa doseže največji pričakovani učinek, če z "motoristi" sodeluje strokovno usposobljena oseba - inštruktor. Njegova vloga pri tovrstnem usposabljanju je, da motoristom - uporabnikom simulatorja v prvi vrsti daje navodila za pravilno uporabo, v nadaljevanju pa nadzira delo, svetuje, daje navodila, opozorja in vpliva na spremembo v obnašanju pri vožnji, kar je osnovni namen tovrstnega usposabljanja.
Med usposabljanjem se zaradi ponavljanja pogosto pojavi mnenje, da postane vožnja z njim zaradi ponavljajočih se istih situacij sčasoma predvidljiva. Vendar je ravno ta element, predvidljivost, tisti, ki uporabniku na nevsiljiv in učinkovit način spremeni razmišljanje in s tem obnašanje v prometu. Program je namreč sestavljen iz situacij v cestnem prometu, ki se pojavljajo kot najpogostejši vzrok prometnih nesreč motoristov z najhujšimi posledicami in so rezultat temeljite strokovne raziskave 60 prometnih nesreč v petih evropskih držav.
Trenažer za usposabljanje v varni vožnji motornega kolesa HONDA Riding Trainer RT1
Program z vsemi opisanimi možnostmi omogoča strokovno in predvsem varno usposabljanje policistov motoristov ter je izjemno učinkovito dopolnilo k že obstoječemu Osnovnemu usposabljanju za varno vožnjo in trening z motornimi kolesi policistov motoristov.
Prometna varnost - statistika
Leta 2006 je bilo v Sloveniji registriranih 25.772 motornih koles in 34.140 koles z motorjem. Lani se je število registriranih motornih koles povečalo za skoraj 7000 vozil (na 31.692 motornih koles), število koles z motorjem pa za več kot 2000 vozil (na 36.550). Kljub temu, da se je število motoristov v prometu tako povečalo, sta lani na slovenskih cestah umrla dva motorista manj kot leta 2006.
Lani je po začasnih podatkih v 1790 prometnih nesrečah, v katerih so bili udeleženi vozniki motornih koles in koles z motorjem, umrlo 40 voznikov motornih koles in 3 njihovi sopotniki ter 13 voznikov koles z motorjem. Še bolj tragično stanje je bilo leta 2006, ko je v 1707 prometnih nesrečah umrlo 42 voznikov motornih koles in 5 njihovih sopotnikov ter 12 voznikov koles z motorjem.
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami so bili: neprilagojena hitrost, nepravilna smer in stran vožnje, nepravilno prehitevanje ter neupoštevanje pravil prednosti. V prometnih nesrečah so bili vozniki motornih koles in koles z motorjem v približno 60 % povzročitelji, v 40 % pa udeleženci.
Leta 2007 so bili v 19 prometnih nesrečah udeleženi tudi policisti s službenimi motornimi kolesi. V to število so vključene prometne nesreče policistov s postaj prometnih policij in drugih policijskih enot, ki uporabljajo motorna kolesa. Prometne nesreče z udeležbo policistov s službenimi motornimi kolesi niso terjale smrtnih žrtev.
Foto: Monika Golob