Policisti sodelujemo pri varovanju javnih shodov in javnih prireditev ter velikih mednarodnih športnih prireditev, ligaških tekmovanj, predvsem nogometnih, in tudi drugih prireditev, kot so na primer koncerti, s čimer zagotavljamo varno in mirno uveljavljanje ustavno zagotovljene pravice do javnih zbiranj udeležencem in tudi organizatorjem.

V ta namen skrbimo za zagotavljanje varnosti udeležencev in varovanih objektov, splošno varnost ljudi in premoženja, vzdržujemo javni red, obenem na območju javnega shoda ali prireditve skrbimo za varnost cestnega prometa. Hkrati pa moramo skrbeti tudi za lastno varnost.

Pri nekaterih velikih ali mednarodnih športnih prireditvah smo dejavno vključeni tudi v njihovo organizacijo, kot na primer pri vsakoletnih smučarskih tekmovanjih. Usposobljeni smo tudi za varovanje športnih dogodkov z visoko stopnjo tveganja, kot so nogometni, košarkarski, rokometni, hokejski derbiji med rivalskimi klubi oziroma mednarodne tekme, na katerih gostujejo veliki športni klubi z znanimi navijaškimi skupinami.

Toda varovanje se začne že veliko pred samim shodom ali prireditvijo. Da bi zagotovili varnost vseh navzočih in preprečili morebitne izgrede, moramo vnaprej pridobiti kakovostne podatke, v primeru mednarodnih prireditev tudi iz tujine. Poleg varovanja si tako ves čas prizadevamo tudi za dialog s civilnimi iniciativami, nevladnimi organizacijami, interesnimi združenji, lokalnimi okolji, navijači in drugimi družbeno angažiranimi skupinami.

Pogoje za organiziranje, odgovornost organizatorjev in pristojnosti policije opredeljuje zakon

Pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo vse demokratične družbe. V Sloveniji je ta pravica opredeljena v 42. členu ustave, pri čemer je določeno, da je omejevanje te pravice dopustno le z zakonom, če to zahteva varnost države ali javna varnost ter varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Uresničevanje pravice do mirnega zbiranja in javnega zborovanja zagotavljajo tudi mednarodnopravni akti, kot je Splošna deklaracija o človekovih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V Sloveniji so z Zakonom o javnih zbiranjih urejeni tako pogoji za organiziranje javnih shodov in javnih prireditev kot tudi postopek za prepoved javnega shoda ali javne prireditve oziroma za preklic že izdanega dovoljenja. Prav tako zakon opredeljuje odgovornost sklicatelja javnega shoda oziroma organizatorja javne prireditve za red na shodu oziroma prireditvi, opredeljuje tudi pristojnosti policije. Poleg posebnega zakona pa področje javnih zbiranj urejajo tudi drugi predpisi. Tako je z zakonom o pravilih cestnega prometa urejeno organiziranje športnih in drugih prireditev na cestah, z zakonom o volilni kampanji pa so določeni pogoji izvajanja predvolilnih shodov. Posamezne določbe o pogojih organiziranja prireditev vsebujejo še zakon o športu, zakon o varstvu pred utopitvami ter zakon o veterinarstvu.

Vezni člen med policijo, navijaškimi skupinami, športnimi klubi in organizatorji športnih tekem so v zadnjih letih t. i. policisti spoterji, ki sistematično spremljajo športne ekipe in njihove navijaške skupine, tudi v tujino, kar nam omogoča, da smo lahko na tem področju dela še bolj učinkoviti. Na mednarodne športne prireditve pri nas prihajajo tudi tuji policisti spoterji, ki so nam v pomoč pri izvedbi varovanj.

Preprečevanje nasilja na športnih prireditvah

Športna tekmovanja včasih spremljajo tudi manj prijetne zadeve, ki imajo lahko tragične posledice; v zgodovini jih je največ povezanih z nogometom. Zaradi povečanega nasilja na športnih prireditvah so države članice Sveta Evrope leta 1985 podpisale Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je leta 1990 ratificirala najprej Jugoslavija, leta 1992 pa tudi Slovenija. S tem se je država zavezala, da bo v okviru ustave in pravnega reda, po potrebi pa tudi s sprejetjem ustreznih zakonov, izvajala ukrepe za preprečevanje in zatiranje nasilja in nedostojnega vedenja gledalcev. V neredih, ki žal vse prepogosto spremljajo športna tekmovanja, so žrtve tudi med policisti. Med odmevnejšimi je tudi primer s svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji leta 1998, kjer so navijači v neredih zabodli policista. Podobno se je pred leti zgodilo tudi med neredi v Mariboru, ko so navijači policista zabodli s konico dežnika.

Z zakonom o nalogah in pooblastilih policije so policisti dobili novi policijski pooblastili: prepoved udeležbe na športnih prireditvah (62. člen) in prekinitev potovanja na športno prireditev (63. člen). Gre za pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda ter preprečevanja nasilja na športnih prireditvah. Tako lahko policisti nasilnim skupinam preprečijo dostop do športne prireditve, tistim navijačem, ki kršijo javni red in so ob tem nasilni, pa lahko za dve leti prepovejo udeležbo na športnih prireditvah (še zlasti, če je verjetno, da bodo nadaljevali s takšnimi ravnanji, oziroma so bili že obravnavani zaradi tovrstnih kršitev).

Povezane vsebine

Zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja
Posebna policijska enota
Prijava javne prireditve ali shoda – dolžnosti organizatorjev
Seznam javnih shodov in prireditev
Nasveti za varen obisk prireditev
Delovna področja