Vodja Sektorja prometne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun in vodja Službe uniformirane policije na Policijski upravi Ljubljana Primož Kadunc sta danes, 4. avgusta 2010, predstavila ukrepe policije za varno vožnjo kolesarjev in predstavila delo policistov kolesarjev. V policiji zaposlen vrhunski športnik, skakalec Robert Kranjec, sicer tudi sam motorist, pa je vse voznike enoslednih vozil pozval k previdni vožnji.
Policija zelo resno izvaja ukrepe, ki izhajajo iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, po kateri naj bi se do konca leta 2011 zmanjšalo število umrlih v prometnih nesrečah za polovico glede na izhodiščno leto 2001.
Po besedah Ivana Kapuna k izboljšanju prometne varnost med drugim prispeva spodbujanje udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanje predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti ter ustrezen nadzor. Varnost cestnega prometa je torej odvisna od odgovornega ravnanja vsakega posameznika v prometu. Pri tem moramo poudariti, da se je v času izvajanja Resolucije o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, prometna varnost na slovenskih cestah bistveno izboljšala (v letu 2001 je bilo 278 smrtnih žrtev, v letu 2009 pa 171), žal pa je bil napredek dosežen samo pri nekaterih skupinah prometnih udeležencev.
Zvočni posnetek izjave Ivana Kapuna (mp3)
Med kolesarji je bilo v letu 2001 17 smrtnih žrtev (ali 6,1 % vseh žrtev), v letu 2009 pa 18 (ali 10,5 % vseh žrtev). Tudi podatki za letošnje leto niso bistveno bolj vzpodbudni saj je bilo med kolesarji že 7 smrtnih žrtev, kar predstavlja 8,9 % vseh smrtnih žrtev, lani v enakem obdobju pa jih je bilo 9, kar je predstavljalo 8,4 % vseh žrtev prometnih nesreč v tem obdobju.
Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče.
Kolesarji najpogosteje povzročijo prometne nesreče zaradi:
- nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo preblizu roba vozišča ali celo v nasprotno smer), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- neupoštevanja pravil o prednosti (največkrat na križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji "stop" znak ali znak "križišče s prednostno cesto" velja tudi zanje, in ne le za voznike motornih vozil,
- pogostokrat pa tudi hitrosti ne prilagodijo stanju in lastnostim ceste, še posebej na posameznih odsekih cest z večjim naklonom.
Spoštovanje prometnih predpisov je predpogoj za varno udeležbo v prometu. Prometna pravila veljajo za vse prometne udeležence, tudi za kolesarje. Zaradi tega policisti v primerih, ko ugotovijo prometne prekrške kolesarjev, ustrezno ukrepajo.
Število ugotovljenih kršitev kolesarjev se je v zadnjem desetletju precej zmanjšalo, čeprav je njihov delež med vsemi ugotovljenimi prometnimi prekrški ostal skoraj nespremenjen. Kot primer navajamo podatke za leto 2001, ko so policisti ugotovili 5.394 kršitev kolesarjev (7,1 % vseh ugotovljenih kršitev v cestnem prometu), v letu 2009 so jih ugotovili 2.931 (7,2 % vseh ugotovljenih kršitev v cestnem prometu), v prvi polovici letošnjega leta pa so policisti ugotovili 1.470 kršitev prometnih predpisov (7,3 % vseh ugotovljenih kršitev v cestnem prometu). V letošnjem letu je bilo največ kršitev, ki so jih policisti ugotovili med kolesarji, povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola (408 ali 27,8 % vseh ugotovljenih kršitev med kolesarji), vožnjo po napačni strani oziroma smeri vožnje (258 ali 17,6 % vseh ugotovljenih kršitev med kolesarji), vožnjo s tehnično pomanjkljivimi kolesi (160 ali 10,9 % vseh ugotovljenih kršitev med kolesarji) in vožnjo v rdečo luč (116 ali 7,9 % vseh ugotovljenih kršitev med kolesarji).
"Menimo, da je zaradi zagotavljanja varnosti drugih prometnih udeležencev in kolesarjev, ki spoštujejo prometna pravila, pomembnem ukrep policistov ob ugotovljenih hujših kršitvah - med katere zagotovo spadajo vožnja pod vplivom alkohola, tehnično neustrezna kolesa, nepravilna stran oziroma smer vožnje in vožnja v rdečo luč - saj s tem prispevajo k odgovornejšemu vedenju, spoštovanje predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti vseh prometnih udeležencev," je še povedal Ivan Kapun.
Policisti svoje delo opravljajo tudi na kolesih. Delo policistov kolesarjev je predstavil Primož Kadunc. Največ koles v policiji je na namreč območju Policijske uprave Ljubljana, kjer od 13 do 15 policistov dnevno opravlja delo na kolesih. To počnejo tako podnevi kot ponoči, in sicer med marcem in oktobrom oz. novembrom, odvisno od temperatur in vremensih razmer. "Kolesa in policiste kolesarje s pridom uporabljamo. /.../ Delo policistov kolesarjev posebej prav pride v poletnem času, v primerih zgostitev, v peš conah, ker so bolj mobilni in v določenih primerih oz. dogodkih tudi hitreje na kraju," je pojasnil Kadunc.
Policisti kolesarji opazujejo, urejajo in nadzorujejo promet, predvsem nad kolesarji in pešci. Sodelujejo v preventivnih akcijah in na javnih prireditvah. Ob začetku šolskega leta so na prehodih za pešce in na šolskih poteh. "V Ljubljani imajo kolesa tudi mestni redarji, tako da velikokrat sestavljamo mešane patrulje, tj. en policist in en mestni redar, ki potem skupaj opravljata naloge. Policisti kolesarji imajo predpisano opremo, tudi čelado, čeprav jo zakon za njih izrecno ne zahteva, " je še dodal Kadunc.
Zvočni posnetek izjava Primoža Kadunca (mp3)
V skladu z predvidenimi aktivnosti iz Obdobnega načrta za zagotavljanje varnosti cestnega prometa v letih 2010 in 2011, med 1. in 15. avgustom potekajo aktivnosti za izboljšanje varnosti voznikov enoslednih vozil. Policija bo v tem obdobju izvajala poostrene nadzore. Policisti bodo prisotni na odsekih, ki jih motoristi uporabljajo za vožnjo in kjer se pogosto dogajajo prometne nesreče, v katerih so udeleženi vozniki enoslednih vozil. Nadzor je in bo usmerjen v večkratne kršitelje cestno prometnih predpisov (letos do sedaj zaseženih že 234 (124)). Nadzor prometa bo potekal tudi s pomočjo helikopterja, v naseljih pa bodo izvedeni poostreni nadzori po metodologiji MOPED.
V prvem polletju letošnjega leta se je na slovenskih cestah zgodilo 10.253 (10.110) ali 1 % več prometnih nesreč kot v enakem obdobju lanskega leta. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 19.456 (19.769) oseb od katerih je 57 (92) oseb izgubilo življenje, 365 (497) se jih je hudo telesno poškodovalo in 4.662 (5.590) lahko telesno poškodovalo.
Med vsemi udeleženimi v prometnih nesrečah je bilo v tem obdobju 537 (605) voznikov enoslednih motornih vozil. Od tega jih je 14 (16) izgubilo življenje, 92 (101) se jih je hudo telesno poškodovalo in 291 (347) lahko telesno poškodovalo.
Vozniki enoslednih motornih vozil so povzročili 326 (393) prometnih nesreč ali 60 % prometnih nesreč, kjer so udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč je neprilagojena hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. Kot sekundarni dejavnik prometnih nesreč se pojavlja tudi alkohol, saj je bilo 55 (60) povzročiteljev pod vplivom alkohola ali 17 %.
Najpogostejše kršitve voznikov enoslednih motornih vozil so povezane z prekoračitvijo hitrosti, neuporabo varnostne čelade, vozniškim dovoljenjem in nepravilnostih na vozilu.
V letošnjem letu je do 3. 8. 2010 na slovenskih cestah umrlo 15 (18) voznikov motornih koles, 1 (2) potnik na motornem kolesu in 5 (3) voznikov koles z motorjem.
Zvočni posnetek izjave Ivana Kapuna (mp3)
V policiji zaposlen vrhunski športnik skakalec Robert Kranjec, tudi sam motorist, pa glede vožnje z enoslednim motornim vozilom pravi takole: "Upam, da se vsak motorist zaveda, da brez čelade na glavi naj ne bi sedel na motor. Pozivam pa vse motoriste na cesti, da naj bodo čimbolj strpni in previdni, ker sicer ogrožajo tako sebe kot ostale udeležence v prometu. Ter naj se skušajo čim bolj držati cesnoprometnih predpisov. Če pa že kdo ima veliko željo po razvijanju hitrosti z motorjev in dirkanju, naj to naredi na za to namenjenih poligonih."
Zvočni posnetek izjave Roberta Kranjca
Kranjec je še dodal: "Zase sklepam, da sem zelo previden voznik, čeprav je pa res, da se vseh omejitev stoodstotno ne držim, določenih omejitev pa se zavedam."
