Danes, 6. oktobra 2016, je začela veljati Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (Ur. list EU, štev. L 251/1 z dne 16. 9. 2016, v nadaljevanju Uredba). Uredba prinaša kar nekaj novosti pri upravljanju zunanjih meja Evropske unije, z njeno uveljavitvijo pa svoje delo nadaljuje agencija Frontex z novim imenom (Evropska agencija za mejno in obalno stražo) ter novim, bistveno razširjenim poslanstvom in nalogami.
Postopek usklajevanja in sprejema Uredbe je potekal v času največjega migracijskega pritiska, ki ga je do sedaj na svojih mejah izkusila Evropska unija, zato nova Uredba predstavlja sestavni del skupnega, komplementarnega odziva na ta izziv.
S svojimi določili naj bi Uredba prispevala k hitrejšemu in bolj učinkovitemu odzivanju držav članic in evropskih institucij na sprotna, redna ali povečana migracijska tveganja z bolj učinkovitim nadzorom zunanjih meja in bolj učinkovitim vračanjem migrantov v njihove države.
Navkljub spremenjenemu imenu in razširjenim nalogam se bo Evropska agencija za mejno in obalno stražo še naprej imenovala agencija Frontex, prav tako bo to ista pravna oseba s polno kontinuiteto.
In zakaj naj bi bila agencija Frontex po uveljavitvi Uredbe bolj učinkovita?
Agencija Frontex postaja nosilec evropskega integriranega upravljanja meja, njegov nadzornik in osrednji dejavnik pri odpravljanju morebitnih prepoznanih ranljivosti. Med določbami Uredbe, ki so zahtevale največ časa in energije v postopku usklajevanja, so prav gotovo določbe o možnosti operativnega delovanja agencije na ogroženih delih zunanje meje, ne glede na morebitne zadržke oziroma nestrinjanje zadevne države članice. Novost, ki je zahtevala veliko pogajanj pri sprejemanju, je tudi opredelitev postopka in pomen ocene ranljivosti posamezne države članice glede njenih zmogljivosti na področju upravljanja meja oziroma kapacitet za soočenje z migracijskimi tveganji.
Agencija bo dobila tudi večjo operativno moč z oblikovanjem različnih naborov ekspertov, v katere bodo v večji meri kot do sedaj dolžne države članice prispevati ustrezno usposobljene strokovnjake: evropske skupine mejne in obalne straže, evropske skupine za posredovanje za vračanje, nabor spremljevalcev prisilnega vračanja, podporne skupine za upravljanje migracij. Poleg tega bo bistveno razširjen tudi nabor tehnične opreme za hiter odziv, ki bo sestavljen iz opreme, ki jo bodo dale na razpolago države članice in iz opreme, v lasti ali najemu agencije ali v solastništvu agencije in posamezne države članice (npr. plovila).
Na operativnem nivoju se največ pričakuje od stalnega nabora 1.500 mejnih policistov, ki bodo skupaj z opremo v vsakem trenutku pripravljeni na hitro posredovanje na katerem koli delu zunanje meje. Slovenija je dolžna v ta nabor prispevati 35 mejnih policistov.
Operativna učinkovitost skupin mejnih policistov se bo povečala tudi s prisotnostjo uslužbencev drugih evropskih agencij v posameznih žariščnih točkah na zunanji meji, kjer prihaja do nesorazmernega migracijskega pritiska (kot trenutno v Grčiji in Italiji), ki bodo delovali usklajeno v t. i. podpornih skupinah za upravljanje migracij. Dodatno se bo okrepila tudi izmenjava podatkov med temi agencijami (na primer, podatki o tihotapcih se bodo posredovali Europolu).
Poleg spremembe funkcionalnosti, ki izhaja že iz imena Uredbe (mejna in obalna straža), je agencija Frontex z Uredbo dobila tudi osrednjo vlogo na področju vračanja tujcev, ki v Evropski uniji bivajo nezakonito. Poleg koordinacije skupnih letov za vračanje agencija dobiva vrsto nalog pri zagotavljanju pogojev za vračanje, pomoči državam članicam pri tem in čisto konkretni izvedbi vračanja. Obalne straže držav članic se pridružujejo v evropski sistem nadzora meja tam, kjer že sedaj opravljajo naloge varovanja meje na morju.
V okviru sodelovanja s tretjimi državami in v okviru soglasja tretje države ima agencija Frontex možnost operativnega delovanja tudi izven meja Evropske unije. To pomeni, da bo lahko agencija pripravila in izvajala konkretne operativne aktivnosti tudi na mejah in teritoriju držav Zahodnega Balkana, ki niso članice EU, kar je bila do sedaj le velika neuresničljiva želja.
Na sedežu agencije v Varšavi, kakor tudi v državah članicah, trenutno potekajo intenzivne priprave in oblikovanje potrebnih izvedbenih aktov za izvajanje Uredbe. Veliko vlogo pri tem ima tudi Upravni odbor agencije, ki mu predseduje slovenski predstavnik.