Glede na večkratne zavajajoče navedbe o projektu Tetra, ki jih na podlagi neimenovanih strokovnjakov in virov objavlja portal Pod črto, smo v Policiji pripravili nekaj pojasnil.
Na začetku želimo poudariti, da 30 evropskih držav za radijske komunikacije javne varnosti na nacionalnem nivoju uporablja oz. gradi sisteme Tetra oz. Tetrapol. Standard Tetra predvideva prekomejno policijsko sodelovanje in s tem namenom so bile mednarodno usklajene tudi vse frekvence, zato med državami ne more prihajati do medsebojnih motenj. Nobena evropska država v tem trenutku za nacionalni sistem služb javne varnosti (policij in podobnih organizacij) ne uporablja drugih digitalnih radijskih komunikacij, ker enakovredne tehnične rešitve v tem trenutku ni. Je pa več kot očitno interes nekaterih v naši državi, da bi uveljavili "svoje" tehnične rešitve.
Projekt Tetra se je v Sloveniji do sedaj večinoma financiral s pomočjo različnih evropskih skladov, zaradi česar je bil ves čas predmet nadzora in revizij različnih evropskih nadzornih teles, ki pa niso ugotovile nepravilnosti pri razpisih, kot tudi ne pri sami izgradnji in uporabi. V prvi razpisni komisiji so sodelovali predstavniki Policije in nekaterih drugih ministrstev, predstavniki Evropske komisije in tuj ekspert. V nadaljevanju so bile ustanovljene različne medresorske projektne skupine, imenovane s strani Vlade RS in pod vodstvom različnih resorjev. Pri delu skupin so sodelovali predstavniki državnih organov, ki so bili predvideni uporabniki sistema Tetra. Različni državni organi so podajali tudi svoje zahteve v strateških dokumentih, ki so se vedno medresorsko usklajevali, torej teh zahtev ni postavljala samo Policija. Najvišje tehnične zahteve glede radijskega pokrivanja je npr. imela Uprava RS zaščito in reševanje.
Projekt Tetra po 13-tih letih še vedno ni dokončan na nacionalni ravni, posledica tega pa je, da mora Policija na približno tretjini slovenskega ozemlja uporabljati stare analogne radijske sisteme z vsemi pomanjkljivostmi teh sistemov. Uporaba dveh nepovezanih radijskih sistemov seveda ni optimalna niti z vidika naših operativnih potreb. Tudi drugi uporabniki zaradi zamude projekta iščejo alternativne rešitve za pokrivanje svojih potreb po radijskih komunikacijah. Eden od razlogov za nedokončanje omrežja so tudi mnogokrat neupravičeni očitki in zavlačevanja nekaterih, ki imajo lastne interese in ki jih očitno povzema tudi novinar. Posledično pa to povzroča vzporedno gradnjo manjših ločenih radijskih omrežij, kar je neracionalno in pomeni nepotrebno trošenje proračunskega denarja. Takšne parcialne rešitve pa so sporne tudi z operativnega vidika, saj bi le enotni sistem omogočal ustrezno medsebojno komuniciranje vseh udeleženih uporabnikov.
Novinar spletnega portala Pod črto je v preteklosti na nas naslovil večje število vprašanj in med drugim smo mu posredovali tudi odgovore v zvezi s šifriranjem v sistemu Tetra. Nazadnje je zapisal trditev, da je za delovanje v šifriranem načinu potrebno bistveno zmogljivejše omrežje in bi bilo zaradi tega treba vanj dodatno vložiti več milijonov evrov. Naredili smo analizo komunikacij pred prehodom obstoječega omrežja samo v šifriran način delovanja. Nešifriranih klicev je bilo povprečno okoli 0,03 % od vseh klicev. Torej se zaradi uvedbe šifriranja pokrivanje baznih postaj ne bo bistveno spremenilo in zato ne bo vplivalo niti na stroške sistema Tetra, kot neargumentirano trdi novinar.
Tudi navedbe v zvezi z radijskim pokrivanjem niso točne. V prvi študiji, ki jo je pripravilo podjetje Mibo, d. o. o., po naročilu Uprave RS za zaščito in reševanje iz leta 2001, z naslovom Študija uvajanja sistemov radijskih zvez Tetra, je bilo ugotovljeno, da je za 93 % pokrivanje terena države potrebnih 124 baznih postaj Tetra. Ti rezultati so bili uporabljeni tudi v prvi Strategiji graditve enotnega digitalnega radijskega omrežja državnih organov RS, ki jo je pripravila medresorska projektna skupina pod vodstvom Ministrstva za informacijsko družbo v letu 2004, in je ni pripravila Policija, kot navaja novinar.
V omenjeni študiji je navedena tudi funkcionalnost "Dual Watch", ki je bila uporabljena tudi pri pripravi razpisne dokumentacije v letu 2002. Novinar je to zahtevo prikazal kot "pisano na kožo" izbranemu ponudniku in prirejeno. Dejstvo je, da je medresorska razpisna komisija skupaj s predstavniki Evropske komisije z vsemi zainteresiranimi ponudniki izvedla sestanek in da nihče od ponudnikov zahteve ni označil za sporno. Poleg izbranega je to funkcionalnost nato v celoti ponudil še en ponudnik, ki pa ni izpolnjeval nekaterih drugih kriterijev (še tretji pa v omejenem obsegu).
Zahtevo za 95 % pokrivanje ozemlja države z ročnimi radijskimi postajami so definirali predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje, in ne Policija. Takšno pokritost naj bi zagotavljal njihov obstoječi analogni sistem zvez Zare, takrat (leta 2007) s 40 repetitorskimi postajami. Zagovarjali smo stališče, da mora nov digitalni radijski sistem zagotavljati najmanj enako radijsko pokrivanje kot obstoječi analogni. Zato je bila to tudi zahteva v javnem razpisu za izvajalca izdelave projektne dokumentacije. Na podlagi omenjenega razpisa je moral izvajalec izvesti meritve pokrivanja terena z radijskim signalom tako nedokončanega sistema Tetra kot tudi sistema Zare. Meritve in izračuni niso potrdili 95 % pokritosti terena s sistemom zvez Zare, zato je projektant kot ciljno vrednost upošteval ugotovljeno pokritost terena. Projektant je samostojen in nosi vso odgovornost v zvezi z opravljenimi meritvami in izračuni. S temi rezultati se niso strinjali vsi sodelujoči, zato so zahtevali izvedbo dodatnih meritev. Dogovorili smo se za izvedbo tehnične recenzije projektne dokumentacije, ki bi jo izvedla neodvisna institucija. Vse dileme v zvezi s projektno dokumentacijo so bile posredovane Fakulteti za elektrotehniko in Institutu Jožef Stefan, s katerimi so bili opravljeni informativni sestanki, vendar so pobudniki nato od predloga za izvedbo dodatne presoje odstopili. Upoštevajoč vladni sklep št. 007-480/2012/12, z dne 9. 2. 2013, je soglasje k projektni dokumentaciji v novembru 2013 podala tudi Uprava RS za zaščito in reševanje. Policija torej nikoli ni prirejala podatkov za projektno dokumentacijo in tudi nikoli ni za svoje potrebe zahtevala 95 % pokritosti terena.
Novinar in njegov neimenovani strokovnjak zavajata tudi pri obravnavi različnih modelov izgradnje in upravljanja sistema Tetra in s tem povezanih stroškov. Za odločanje na vladi so bile pripravljene podrobne finančne primerjave, ki so bile osnova za odločitev.
Za konec naj ponovimo, da ima Policija, pa tudi drugi uporabniki s področja javne varnosti, zaradi nedokončanja omrežja Tetra številne težave. Zato je naš cilj predvsem, da se čim prej zgradi digitalni radijski sistem Tetra, ki bo deloval čim bolj zanesljivo in bo kvalitetno služil potrebam, kar že smo večkrat pojasnili tudi novinarju.